Jedro

Pravni pouk ni določal podrobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določa 335. člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti pritožbe v korist stranke. V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na pritožbi odtisnjena štampiljka upnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo se zato šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Glede na ta dva razločevalna elementa ni bilo razloga za utemeljen dvom ali gre za podpis zakonite zastopnice oziroma za dvom o njeni istovetnosti. V tem primeru je bila pritožba upnika podpisana, četudi na njej ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo kot nepopolno pritožbo upnika z dne 26. 11. 2019. Ugotovilo je, da je upnik vložil pritožbo, ki ne vsebuje podpisa pritožnika.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da v prilogi pošilja podpisano pritožbo z dne 26. 11. 2019, ki je bila edini razlog za zavrnitev pritožbe, ter dokazilo o plačilu sodne takse. Sodišču predlaga, da ugodi pritožbi in upošteva razloge ter dokazila, ki so bili poslani 26. 11. 2019. 3. Dolžnik po pooblaščencu v odgovoru na pritožbo navaja, da je v VEP predal prejel le tri strani upnikove pritožbe, ki nima oštevilčenih stvari, vendar je iz besedila sklepati, da manjka druga stran pritožbe, saj se na drugi strani začenja z besedilom: ″Prav tako je nepremičninski posrednik ...″. S telefonskim poizvedovanjem pri sodišču je pooblaščenec dolžnika dobil pojasnilo, da so naprej poslali to, kar so prejeli, torej nepopolno pritožbo upnika.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz zavržene pritožbe upnika z dne 26. 11. 2019 je razvidno, da na zadnji strani vsebuje navedbo firme upnika, štampiljko s firmo in sedežem ter težje berljiv podpis - paraf. Po četrti točki 335. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora pritožba obsegati tudi podpis pritožnika. Če ga ne vsebuje, je pritožba nepopolna v skladu s tretjim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in sodišče jo zavrže po 346. ali 352. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je strogo razlagalo podpis upnika, ki je pravna oseba d.o.o.. V primeru prestroge razlage lahko pride do posega v ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Pravni pouk prejšnjega sklepa z dne 15. 11. 2019, zoper katerega je upnik vložil domnevno nepodpisano pritožbo z dne 26. 11. 2019, je v relevantnem delu vseboval tipski pravni pouk, da se pritožba v fizični obliki, napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana, vloži pri tem sodišču, da mora pritožba obsegati tudi podpis pritožnika v skladu s 335. členom ZPP, da v primeru, če pritožba ne bo vsebovala vsega, kar je treba, jo bo sodišče zavrglo ne da bi pozivalo vložnika naj jo popravi ali dopolni po 336. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tak pravni pouk ni določal podrobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določa 335. člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti pritožbe v korist stranke1. V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na pritožbi odtisnjena štampiljka upnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo se zato šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika2. Glede na ta dva razločevalna elementa ni bilo razloga za utemeljen dvom ali gre za podpis zakonite zastopnice oziroma za dvom o njeni istovetnosti3. V tem primeru je bila pritožba upnika podpisana, četudi na njej ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice. Stališče sodišča prve stopnje je bilo prestrogo. Z izpodbijanim sklepom je zmotno uporabilo materialno pravo in sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje opravi postopek s pritožbo upnika zoper sklep z dne 15. 11. 2019. 8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep VSL II Cp 3327/2016. 2 Poleg zgoraj omenjenega sklepa še VSL Cst 54/2012, VSL II Cpg 1552/2015, ki sledita stališču meničnega obligacijskega prava v VSL II Ip 5994/2011, II Ip 5901/2011. 3 Sklep Vrhovnega sodišča RS III Ip 14/2013.