Jedro

Za pravne posle osebe, ki kljub poslovni sposobnosti nima sposobnosti razsojanja, uporabimo enaka pravila, torej pravila o pogodbi, ki jo sklene poslovno nesposobna oseba sama. Takšna pogodba je zato nična.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena v notarskem zapisu nična, ter da v zapuščino po pokojnem V.Š. spadajo tudi denarna sredstva v višini kupnine, katero je toženka prejela za prodajo nepremičnine parc. št. 748/3, k.o. R. ter v višini 85.000,00 EUR za prodano 1/2 nepremičnine parc. št. 672 k.o. Sp. R. in celotna nepremičnina 214 k.o. Sp. R.. V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 2.269,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Bistveno kršitev določb postopka je prvostopno sodišče storilo z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje zdravnika H.B., ki je zdravil pokojnega V.Š.. Z navedenim dokazom tožeča stranka ni bila prekludirana, ker je za navedeni dokaz izvedela šele 13. 11. 2014. H.B. kot lečeči zdravnik zapustnika bi lahko podal strokovno mnenje o njegovem zdravstvenem stanju. Ker ni bil izveden naveden dokaz, in ker izvedenca medicinske stroke - psihiatra A.P in J.K. pri izdelavi izvedenskega mnenja navedenega mnenja zdravnika nista upoštevala, sta izvedenski mnenji nepopolni. Izvedenski mnenji pa sta tudi v nasprotju z ugotovitvami psihiatrinje J.G., ki je pri sedaj že pokojnem V.Š. ugotovila demenco. Izvedenski mnenji bi se morali dopolniti na glavni obravnavi in razčistiti nejasnosti ali pa postaviti novega izvedenca psihiatrične stroke. Prvostopno sodišče je nadalje zmotno ugotovilo dejansko stanje. V zapuščinskem postopku je tožena stranka tožnici priznala izvenzakonsko skupnost s pokojnim V.Š.. V okviru tega priznanja bi prvostopno sodišče moralo presojati izpovedbe prič D.J., K.M., J.K., M.M. in T.M.. Ob taki presoji se lahko le zaključuje, da je toženka bila tista, ki je zadnja leta v celoti skrbela za sedaj že pokojnega V.Š. in tako je tudi nelogično, da bi jo navedeni v celoti izločil kot dedinjo s spornim pravnim poslom. Prvostopno sodišče je tudi zmotno presodilo zdravstveno stanje pokojnega V.Š. v času sklepanja pravnega posla. Pri tem je vso težo dalo izvedenskim mnenjem izvedencem A.P. in J.K., ne pa zdravnikoma, ki sta obravnavala pokojnega, to je psihiatrinja J.G. in zdravnik B.F.. Prvostopno sodišče bi v danem primeru moralo odrediti novega izvedenca psihiatrične stroke. Po taki zmotni presoji dejanskega stanja je nadalje zmoten materialnopravni zaključek prvostopnega sodišča, da je pokojni V.Š. v času sklepanja spornega pravnega posla bil sposoben razsojati. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da je toženka hčerka pokojnega V.Š., umrlega dne 21. 8. 2010 in da je V.Š. s hčerko dne 3. 4. 2008 sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju in dodatek k darilni pogodbi (ta je med istima strankama bila sklenjena dna 19. 12. 2003 za nepremičnino parc. št. 672 k.o. Sp. R. in parc. št. 748/3 k.o. R.), ki se nanaša na parc. št. 672 k.o. Sp. R. in parc. št. 214 garaža k.o. Sp. R..

6. Tožeča stranka v pravdi uveljavlja ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dodatka k darilni pogodbi (ta je sklenjena v obliki notarskega zapisa - priloga A6) z zatrjevanjem, da V.Š. ob sklepanju navedene pogodbe zaradi demence ni imel sposobnosti razsojanja in je tako bil poslovno nesposobna oseba. Sposobnost razsojanja V.Š. in s tem povezana njegova poslovna sposobnost v času sklepanja navedenega pravnega posla je osrednje vprašanje te pravde tudi v pritožbenem postopku.

7. Ničnost pogodbe določa prvi odstavek 86. člena (1) Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), poslovna sposobnost za sklenitev pogodbe pa prvi odstavek 41. člena (2) OZ. Poslovna sposobnost je pravno priznana lastnost (sposobnost izjavljati poslovno voljo). Sposobnost razsojanja je dejanska sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma, v zvezi s pravnimi posli, sposobnost razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. OZ sposobnosti za razsojanje kot predpostavke za veljavnost sklenitve pogodbe izrecno ne ureja in tako tudi ne ureja pravnih posledic, če pogodbo sklene oseba, ki je sicer poslovno sposobna, vendar ob njeni sklenitvi ni imela sposobnosti razsojanja. Sposobnost razsojanja pa je izhodišče poslovni sposobnosti. Položaj, ko oseba, ki sicer ima poslovno sposobnost, nima pa več sposobnosti razsojanja, sklene pogodbo, je istovrsten položaju, ko tako pogodbo sklene oseba, ki nima poslovne sposobnosti, torej oseba za katero velja neizpodbitna domneva, da nima sposobnosti razsojanja. Zato lahko za pravne posle osebe, ki kljub poslovni sposobnosti nima sposobnosti razsojanja, uporabimo enaka pravila, torej pravila o pogodbi, ki jo sklene poslovno nesposobna oseba sama. Takšna pogodba je zato nična. Ker je sposobnost razsojanja dejanska sposobnost, je pri presoji, ali je oseba imela sposobnost razsojanja, odločilna njena dejanska sposobnost razumeti pomen in pravne posledice konkretnega pravnega posla, v zvezi s katerim je poslovno voljo izjavila. Vzrok za nepravilnost razsojanja so praviloma okoliščine, na katere oseba ne more vplivati (3). Take okoliščine praviloma predstavlja duševna bolezen, med katere spada tudi demenca.

8. Pritožbeno sodišče se pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da je V.Š. v času sklepanja spornega pravnega posla bil sposoben razsojanja, torej sposoben razumeti pomen in pravne posledice s toženko sklenjene sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tak pravilen zaključek je prvostopno sodišče sprejelo na podlagi izvedenskih mnenj izvedencev psihiatrične stroke A.P. in J.K., iz katerih povsem skladno izhaja, da je bil V.Š. v času sklepanja sporne pogodbe sposoben razsojanja. Do drugačnega zaključka tudi ne privede pritožbeno sklicevanje na ugotovitve psihiatrov G. in F., ki sta V.Š. obravnavala, ker sta navedena izvedenca ugotovitve navedenih lečečih zdravnikov upoštevala pri izdelavi izvedenskega mnenja. Pri tem ima tudi prvostopno sodišče prav, da so ugotovitve psihiatrinje G. izdelane iz razloga, da je V.Š. pridobil dodatek za pomoč in postrežbo. Da je bil V.Š. v času sklepanja spornega pravnega posla razsoden, pa nadalje izhaja iz izpovedbe toženke (hčerke) ter prič J. in T. G. (vnuka, ki sta z V.Š. živela skupaj v isti hiši). Da je bil V.Š. ob sklepanju spornega pravnega posla povsem razsoden, pa izhaja tudi iz izpovedb prič V.T. in Z.Ž., ki sta bila prisotna ob podpisu sporne pogodbe. Sicer pa je sporni pravni posel sklenjen v obliki notarskega zapisa, torej ob sodelovanju notarja.

9. Na podlagi navedenih dokazov prvostopno sodišče praviloma ni sprejelo izpovedbe prič D.J., K.M., J.H. ter M. in T.M., ki so govorile o tem, da je bil V.Š. pozabljiv in dementen. Zraven tega navedene priče niso znale časovno opredeliti obdobja pozabljivosti in dementnosti V.Š., pri čemer priče govorijo o zadnjem obdobju njegovega življenja. Zraven tega so navedene priče nedosledne v svoji izpovedbi, kot pravilno prvostopno sodišče ugotavlja v točki 10 razlogov izpodbijane sodbe. Tako ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da bi na podlagi izpovedb navedenih prič prvostopno sodišče lahko zaključilo, da je bil V.Š. v času sklepanja spornega pravnega posla dementen, torej nerazsoden.

10. Pritožbeno sodišče se nadalje pridružuje prvostopnemu sodišču, da je tožeča stranka prekludirana z izvedbo dokaza z zaslišanjem zdravnika, ki je v zadnjem obdobju obravnaval V.Š.. Izvedbo navedenega dokaza je namreč tožeča stranka predlagala dne 13. 11. 2014 (zadnja glavna obravnava je bila opravljena dne 18. 12. 2014), pri čemer tudi pritožbeno sodišče ne vidi zadržka, da bi navedeni dokaz (zdravnik, ki je V.Š. zdravil) tožeča stranka lahko predlagala že v tožbi oziroma vsaj do prve glavne obravnave. Prvostopno sodišče ima prav, da je z navedenim dokazom prekludirana po določbi prvega odstavka 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zraven tega pa naveden dokaz tudi ni odločilen za razsojo v predmetni zadevi, ker je navedeni zdravnik (tako iz zdravstvene dokumentacije) V.Š. obravnaval dobre tri mesece pred njegovo smrtjo (prva obravnava je bila 2. 3. 2010 - ambulantni karton l. št. A112), ko se je zdravje le-temu dejansko poslabšalo. V času sklepanja spornega pravnega posla pa je navedeni zdravnik (tako iz podatkov spisa) V.Š. ni imel v zdravniški obravnavi in tako tudi ne v letu 2008, ko se je sklepal sporni pravni posel. To pa pomeni, da ugotovitve navedenega zdravnika o stanju V.Š. dobre tri mesece pred njegovo smrtjo nimajo vpliva na ugotovitev o njegovi razsodnosti v času sklepanja spornega pravnega posla. Tako pa navedene ugotovitve tudi v ničemer ne morejo vplivati na pravilnost podanih izvedenskih mnenj, kot zatrjuje pritožba.

11. Da pa bi moralo prvostopno sodišče v dokazni postopek pritegniti še tretjega izvedenca psihiatrične stroke, pa so tudi neutemeljena pritožbena izvajanja, ker sta že podani izvedenski mnenji strokovni, razumljivi in skladni. Med njima ni nasprotij in tako ni razloga za postopanje sodišča po določbi drugega ali tretjega odstavka 254. člena ZPP.

12. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1) : Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

Op. št. (2) : Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe.

Op. št. (3) : Tako Nina Plavšak, Komentar OZ, 1. knjiga, str. 328 in 329.