Jedro

Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku s svojim nezakonitim postopanjem ni omogočilo obravnavanja pred sodiščem. Tako je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, kar bo moralo sodišče v ponovljenem postopku odpraviti in pravilno vabiti stranke ter jim omogočiti prisotnost na obravnavi. Sodišče bo moralo ponovno zaslišati pričo in direktorja, tako da bo tožnik prisostvoval njihovemu zaslišanju in jim bo tudi lahko postavljal vprašanja ter se izjasnil o njihovih navedbah.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati razliko iz naslova stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 3.020,00 EUR, ter da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino zaradi diskriminacije v višini 13.000,00 EUR (I. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.670,70 EUR v roku 8 dni (II. točka izreka).

2. Tožnik podaja laično pritožbo in navaja, da ga je sodišče prizadelo, ponižalo in se počuti diskriminiranega. Ocenjuje, da bi moral postopek teči ob prisotnosti porotnika in ne zgolj pred sodnico, kar je tudi opozoril na obravnavi. Sodišče je tudi tožniku poslalo vabilo za dne 7. 9. 2019 in ni mogel verjeti, da bo moral čakati skoraj eno leto na naslednjo obravnavo. Počutil se je tudi ponižanega iz razloga, ker je očitno prišlo do napake glede datuma obravnave, o čemer ga niso niti obvestili in je postopek potekal brez njegove prisotnosti. Prejel je tudi vabilo z datumom 23. 5. 2018, se pravi naslednji dan po prvi obravnavi, za kar pa ni bil obveščen. Želi, da se spoštujejo njegove pravice do poštenega sojenja in odpravijo kršitve.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje, tožniku pa naloži v plačilo stroške postopka. Tožnik uveljavlja kršitev zaradi nepravilne sestave sodišča, ker naj bi sodišče obravnavalo zadevo brez sodnikov porotnikov. Navedena kršitev ni podana. Sodišče je očitno napravilo tudi pisno pomoto, ko je v vabilu zapisalo letnico 2019. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče je zagrešilo zatrjevano bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku s svojim nezakonitim postopanjem ni omogočilo obravnavanja pred sodiščem.

6. Tožnik uveljavlja kršitev postopka zaradi nepravilne sestave sodišča, ker naj bi sodišče obravnavalo zadevo brez sodnikov porotnikov, zaradi česar se je počutil diskriminiranega. Navedena kršitev ni podana, saj v skladu z določilom drugega odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj. - ZDSS-1) v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjsko pravnih zahtevkih odloča sodnik posameznik, če vrednost spornega predmeta ne presega 40.000,00 EUR, pri čemer je tožnik uveljavljal zahtevek v skupni višini 16.020,00 EUR.

7. Tožnik je v predmetnem sporu uveljavljal plačilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 3.020,00 EUR in uveljavljal odškodnino iz naslova diskriminacije v višini 13.000,00 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljena pritožbena navedba tožnika, da je sodišče nepravilno opravilo glavno obravnavo dne 7. 9. 2018, na kateri je sicer zaslišalo direktorja tožene stranke A.A. in pričo B.B., pri čemer iz predloženega spisa dejansko izhaja, da je sodišče na zapisniku za glavno obravnavo dne 29. 6. 2018 na koncu preložilo narok na 7. 9., pri čemer je številka letnice 201(8) popravljena s korekturnim sredstvom (Edigs) in ročno popravljen datum preložitve datuma na 7. 9. 2018 ob 9.00 uri, pri čemer tožnik navaja, da je sodnica na koncu obravnave določila datum 7. 9. 2019. Tudi odgovor tožene stranke v tem delu identično navaja, da je sodišče v zapisniku naroka z dne 29. 6. 2018 na koncu napisalo 7. 9. 2019, kar je nedvomno očitno pisna pomota, saj naj bi šlo za narok 7. 9. 2018. Tako obe pravdni stranki navajata identično letnico 2019, tako da pritožbeno sodišče ne dvomi, da je sodišče napravilo napako v zapisu letnice in nato narok za glavno obravnavo opravilo dejansko dne 7. 9. 2018 na kateri je zaslišalo pričo B.B. in direktorja A.A., pri čemer pa iz zapisnika tudi izhaja, da se tožnik naroka za glavno obravnavo ni udeležil. Ravnanje sodišča je bilo tako nepravilno, pri čemer pa tudi sodišče ne bi smelo napake "popraviti" tako, da je enostavno uporabilo korekturno sredstvo, kjer se originalno besedilo sploh ne vidi.

8. Sodišče je tako storilo bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče tožniku s svojim nezakonitim postopanjem ni omogočilo obravnavanja pred sodiščem. Tako je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, kar bo moralo sodišče v ponovljenem postopku odpraviti in pravilno vabiti stranke ter jim omogočiti prisotnost na obravnavi. Sodišče bo moralo ponovno zaslišati pričo B.B. in direktorja A.A., tako da bo tožnik prisostvoval njihovemu zaslišanju in jim bo tudi lahko postavljal vprašanja ter se izjasnil o njihovih navedbah.

9. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, za kar je imelo pravno podlago v določilih 354. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da bo sodišče prve stopnje hitreje rešilo zadevo iz razloga, ker bo le ponovilo že izvedene dokaze, prav tako pa se bo tožnik o določenih izvedenih dokazih lahko prvič izjasnil. 10. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.