Jedro

Drugi odstavek 1. tč. tarifne priloge k SKPgd se lahko nanaša le na znižanje izhodiščnih plač pod nivo, določen s tarifno prilogo, ne pa na znižanje plač, ki tudi po znižanju presegajo izhodiščne plače. Delodajalec in sindikat se zaradi ohranitve delovnih mest lahko pisno dogovorita o drugačni plačni politiki, vendar le začasno, za čas do šestih mesecev. Že iz umestitve te določbe v tarifno prilogo k SKPgd je očitno, da se Dogovor o drugačni plačni politiki lahko nanaša le na začasno znižanje plače pod nivo, določen s tarifno prilogo k SKPgd. Iz plačilnih list tožnika je razvidno, da je prejemal višjo plačo od plače po panožni kolektivni pogodbi. Zato je sodišče zmotno štelo, da bi tožena stranka plačo morala znižati po postopku in pod pogoji, ki jih določa tarifna priloga k SKPgd.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožniku po predhodnem obračunu in odvodu predpisanih prispevkov in davkov plača neto znesek 175.130,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih v izreku navedenih zneskov do plačila (1. tč. izreka) in da tožniku povrne stroške postopka v znesku 139.021,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.12.2000 dalje (2. tč. izreka).

Zoper takšno sodbo se iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002) pritožuje tožena stranka. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila podana, ker je sodišče prve stopnje odločilo, ne da bi pred tem izčrpalo dokazne predloge, ki jih je zavrnilo pavšalno in brez obrazložitve. Tako sodišče prve stopnje ni imenovalo izvedenca, ki je bil predlagan in ki bi lahko pojasnil, v kakšni ekonomski situaciji je bila tožena stranka. To pa bi lahko pojasnili tudi predlagani priči O. in T., prav tako pa tudi direktor tožene stranke. Zaradi navedenega naj bi sodišče prve stopnje tudi nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. Izpodbijana sodba naj bi bila tudi nepopolno in nesklepčno obrazložena, zato se je ne da preizkusiti. Nepravilen naj bi bil tudi izrek o stroških postopka, saj sodišče na stranko ne more prevaliti dodatnih stroškov, ki so nastali, ker je sodišče spis v reševanje delegiralo krajevno nepristojni enoti. Te povečane stroške bi moral nositi tisti, ki jih je povzročil, tudi če je to sodišče. Pritožba je utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Z navedbo, da je izpodbijana sodba nepopolno in nesklepčno obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti, tožena stranka smiselno uveljavlja obstoj absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP. Ta je vselej podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju, ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, ti razlogi niso nejasni in med seboj tudi niso v nasprotju, zato zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

Prav tako ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Zaradi opustitve dokazov, ki jih navaja pritožba, pa dejansko stanje tudi ni ostalo nepopolno ugotovljeno. Za odločitev v tem sporu namreč sploh ni odločilno, kakšna je bila ekonomska situacija tožene stranke, saj ni šlo za znižanje plač pod nivo, določen s Splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti (SKPGD - Ur. l. RS št. 40/97).

Pač pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka je ves čas postopka zatrjevala, da so zaposleni tudi po uveljavitvi splošnega akta o znižanju plač za 10 % še vedno prejemali višje plače, kot pa so bile določene s SKPGD oziroma panožno kolektivno pogodbo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo drugega odstavka 1. tč. tarifne priloge k SKPGD, ki pa se lahko nanaša le na znižanje izhodiščnih plač pod nivo, določen s tarifno prilogo, ne pa na znižanje plač, ki tudi po znižanju presegajo plače, določene s tarifno prilogo SKPGD oziroma tarifno prilogo panožne kolektivne pogodbe. Drugi odstavek 1. tč. tarifne priloge k SKPGD namreč določa, da se delodajalec in sindikat zaradi ohranitve delovnih mest lahko pisno dogovorita o drugačni plačni politiki, vendar le začasno, za čas do šestih mesecev. Ta določba je umeščena v točko, ki določa izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih. Že iz umestitve te določbe v tarifno prilogo k SKPGD je očitno, da se dogovor o drugačni plačni politiki lahko nanaša le na začasno znižanje plače pod nivo, določen s tarifno prilogo k SKPGD. Iz plačilnih list tožnika je razvidno, da je ta v spornem obdobju v resnici prejemal višjo plačo od plače po panožni kolektivni pogodbi, kar pomeni, da je sodišče svojo odločitev zmotno oprlo na določbo drugega odstavka 1. tč. tarifne priloge k SKPGD, češ da bi tožena stranka plačo morala znižati po postopku in pod pogoji, ki jih določa tarifna priloga k SKPGD.

Utemeljenost tožbenega zahtevka je tako odvisna od vprašanja, ali je direktor tožene stranke zakonito izdal splošni akt z dne 24.7.1997 in ali je bila plača znižana v nasprotju z določbami pogodbe o zaposlitvi.

Na podlagi 355. čl. ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj je ugotovilo, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje najprej ugotovilo, ali je tožnik v vsem spornem obdobju v resnici prejemal višjo plačo, kot pa bi mu šla na podlagi določb panožne kolektivne pogodbe o izhodiščni bruto plači. V kolikor bo ugotovilo, da je tožnik v spornem obdobju prejemal višjo plačo, kot pa bi mu šla na podlagi panožne kolektivne pogodbe, potem bo moralo znova zavzeti stališče do zakonitosti splošnega akta o znižanju plač. Pri tem se bo opredelilo do določbe 4. tč. 9. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi o tem, da se plača lahko spremeni v skladu z zakonskimi predpisi, splošno kolektivno pogodbo ali splošnimi akti podjetja. V kolikor bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka s splošnim aktom v skladu s citirano določbo pogodbe o zaposlitvi zakonito znižala plače zaposlenim, potem bo moralo tožbeni zahtevek v celoti zavrniti kot neutemeljen. V kolikor pa bo ugotovilo, da je bilo znižanje plač nezakonito, bo tožbenemu zahtevku moralo ugoditi za celotno sporno obdobje.

V skladu s tretjim odstavkom 165. čl. ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje znova odločalo tudi o stroških postopka, zato pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so zmotne pritožbene navedbe, da stranke niso dolžne nositi višjih stroškov postopka, ki so nastali zaradi tega, ker v tem sporu odloča oddelek prvostopenjskega sodišča v Postojni, strankama pa je bližji sedež prvostopenjskega sodišča v Kopru. Gre za isto sodišče, zato se vprašanje krajevne pristojnosti niti ne postavlja, saj je za odločanje v tem sporu krajevno pristojno tako prvostopenjsko sodišče na sedežu v Kopru, kakor tudi oddelek v Postojni. V vsakem primeru pa je bolj primerno, da prvostopenjsko sodišče delo organizira tako, da bo predsednik senata narok za glavno obravnavo v tej zadevi (in v ostalih zadevah, ker je bila tožba vložena na sedežu sodišča, zaradi enakomerne obremenitve sodnikov pa jo rešuje sodnik iz oddelka v Postojni) opravil na sedežu sodišča v Kopru.