Jedro

Nujna delegacija (66. člen ZPP), na katero se predvsem sklicuje pristojno sodišče, bi prišla v poštev zgolj oziroma šele v primeru, če oziroma ko bi bili izločeni vsi sodniki tega sodišča. Okoliščina, da je tožnica sodnica na okrajnem sodišču v istem kraju, kot je tudi okrožno sodišče, ki vodi postopek v konkretni zadevi, pa tudi ni tak tehten razlog, ki bi narekoval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi, Vrhovnemu sodišču na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je tožnica sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru, kar pomeni, da obstajajo tehtni razlogi za delegacijo iz razloga smotrnosti oziroma upoštevajoč načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP). Sodniki se namreč redno srečujejo na formalnih in neformalnih srečanjih, se med seboj poznajo in so v kolegialnih odnosih, zato bi bila v skladu s 6. točko 70. člena ZPP potrebna izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča, s čimer bi prišlo do situacije iz 66. člena ZPP. Tako postopanje bi vzelo preveč časa, v zadevi pa je treba odločiti brez zavlačevanja in s čim manj stroški.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Delegacija pristojnosti pa je tudi pomemben procesni institut za zagotavljanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja, ki obsega tako nepristransko sojenje sodnika v konkretni zadevi kot tudi varovanje videza nepristranskosti sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh.

4. Delegacija v skladu z 67. členom ZPP pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zaradi česar jo je treba - kot (po splošnem razlagalnem pravilu) vse izjeme - razlagati ozko. Razlogi smotrnosti so podani takrat, kadar je glede na okoliščine primera mogoče pričakovati, da bo pri določenem sodišču postopek potekal hitreje, z manjšimi zapleti ali nižjimi stroški kot pri pristojnem sodišču. Postopek se lažje izpelje pri drugem sodišču, če so tam dokazna sredstva in njihovo neposredno izvajanje ni mogoče oziroma je povezano z nesorazmernimi stroški, posredno izvajanje dokazov pa bi lahko ogrozilo pravilno ugotavljanje dejanskega stanja. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti.

5. Vrhovno sodišče nadalje poudarja, da se nepristranskost sodnika domneva. Sodniki morajo pri izvajanju svoje funkcije vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe, ki se ji morajo posvečati s polno predanostjo in izpolnjevati svoje obveznosti po svojih najboljših močeh (primerjaj 2. in 37. člen Zakona o sodniški službi - ZSS). Drži sicer, da ima (lahko) tožnica zaradi opravljanja funkcije sodnice na Okrajnem sodišču v Mariboru številna znanstva tudi s sodniki stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Mariboru, vendar je treba posebej poudariti, da je zagotovitvi subjektivne nepristranskosti sojenja v prvi vrsti namenjen institut izločitve sodnika (primerjaj 70. in naslednje člene ZPP). Tesnejše poznanstvo stranke s posameznim sodnikom in dvom o njegovi nepristranskosti je lahko le razlog za izločitev tega iz sojenja v konkretni zadevi, ne more pa biti razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.1 Nujna delegacija (66. člen ZPP), na katero se predvsem sklicuje pristojno sodišče, pa bi prišla v poštev zgolj oziroma šele v primeru, če oziroma ko bi bili izločeni vsi sodniki tega sodišča. Predpostavka za tovrstno delegacijo je namreč izločitev sodnika ali sodnikov iz razlogov in po postopku, določenem z ZPP, zaradi česar pri krajevno pristojnem sodišču ni nobenega sodnika, ki bi lahko odločal (oziroma se senat ne more sestaviti tako, kot je predpisano). Ne zadošča torej le obstoj izločitvenih razlogov, ampak morajo biti ti izkazani v obliki sklepa, s katerim je bilo ugodeno zahtevi za izločitev sodnika ali sodnikov (primerjaj 73. člen ZPP).2

6. Razlogi smotrnosti za predlagano delegacijo torej niso podani, okoliščina, da je tožnica sodnica na okrajnem sodišču v istem kraju, kot je tudi okrožno sodišče, ki vodi postopek v konkretni zadevi, pa tudi ni tak tehten razlog, ki bi narekoval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Mariboru. Vrhovno sodišče je zato neutemeljen predlog za delegacijo zavrnilo.

1 Navedene okoliščine ne morejo utemeljiti vsesplošnega dvoma v nepristranskost celega sodišča. 2 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015, I R 47/2014 z dne 22. 5. 2014 idr.