Jedro

Glede na povzet potek pravno relevantnih okoliščin zadeve je ugotoviti, da se obdolžena v fazi predobravnavnega naroka, ko bi se edino lahko, ni odpovedala zbornemu sojenju. Izrecno je navedla, da želi senatno sojenje. Glavna obravnava bi se tako morala opraviti pred predpisanim senatom. Ker se je glavna obravnava opravila pred sodnikom posameznikom je tako bila opravljena v nasprotju z zakonsko določenim zbornim sojenjem po prvem odstavku 21. člena ZKP v zvezi s prvo točko prvega odstavka 25. člena ZKP in je bilo sodišče nepravilno sestavljeno.

Izrek

Ob obravnavi pritožbe zagovornika obdolžene A. A. se sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijano sodbo obdolženo A. A. spoznalo za krivo poskusa kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 300. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 ji je izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je na podlagi drugega odstavka 300. člena KZ-1 določilo kazen 6 mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obdolžena v preizkusni dobi 1 leta ne bo storila novega kaznivega dejanja. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolženi naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in sicer sodno takso, na podlagi 94. člena ZKP pa ji je naložilo plačilo stroškov, ki jih je povzročila po svoji krivdi in sicer plačilo stroškov vročevalca v višini 69,20 EUR.

2.Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolžene zaradi "zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledične zmotne uporabe kazenskega zakona". Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa naj pritožbeno sodišče sodbo spremeni in obdolženo oprosti obtožbe.

3.Uradni preizkus zadeve, opravljan po prvem odstavku 383. člena ZKP je pokazal obstoj absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki ima za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe.

4.Iz podatkov kazenskega spisa izhajajo naslednje procesno relevantne okoliščine:

-da je bil predobravnavni narok v predmetni zadevi opravljen dne 21. 1. 2026;

-da je na predobravnavnem naroku obdolžena navedla, da ji naj sodišče sodi v predpisani sestavi- senat;

-da je bil edini narok glavne obravnave dne 9. 2. 2026 in nanj ni pristopil eden od dveh pravilno vabljenih sodnikov porotnikov, sodno osebje pa ga ni uspelo priklicati, zato je poskušalo dobiti drugega porotnika, o nastali procesni situaciji pa je obvestilo stranke postopka, ki so pristopile na narok;

-da je po tej seznanitvi obdolžena v navzočnosti zagovornika povedala, da ne vztraja več pri tem, da ji sodi senat, ampak izrecno soglaša s tem, da ji lahko sodi sodnik posameznik, s
01imer je soglašal tudi vi
61ji dr
7eavni to
7eilec;

-da je predsednik senata nato sprejel sklep, da bo namesto senata sodil le predsednik senata kot sodnik posameznik;

-da je bil narok za glavno obravnavo nato opravljen zgolj pred sodnikom posameznikom in je bila tega dne glavna obravnava tudi zaključena z razglasitvijo sodbe.

6.Drugi odstavek 23.
01lena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) dolo
01a, da lahko o posameznikovih pravicah soditi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej dolo
0denih z zakonom in sodnim redom. 128.
01len URS dolo
0da udele
7ebo dr
7eavljanov pri izvajanju sodne oblasti z navedbo, da zakon ureja primere in oblike neposredne udele
7be dr
7eavljanov pri izvajanju sodne oblasti. URS je tako zakonodajalcu pustila
61ir
61e polje proste presoje, v katerih primerih in oblikah bo dolo
0dil neposredno udele
7bo dr
7eavljanov pri izvajanju sodne oblasti. Zakonodajalec je torej tisti, ki lahko edini dolo
0di v katerih primerih bodo pri sojenju sodelovali dr
7eavljani (sodniki porotniki). Sestava sodi
61
0da tako brez izrecne zakonske podlage ni predmet razpolaganja strank ali konkretnega sodi
61
0da.

7.Na zakonski ravni se glede kaznivih dejanj, ki se obravnavajo na okro
7enem sodi
61
0du povzeta ustavnopravna izhodi
61
0da odra
7eajo v predpisanem na
0delu zbornega sojenja. Zborno sojenje je v ZKP dolo
0deno v prvem odstavku 21.
0dlena. V konkretnem primeru, glede na kaznivo dejanje, je bilo za sojenje na prvi stopnji stvarno pristojno okro
7eno sodi
61
0de v sestavi tri
0dlanskega senata - sodnika in dveh sodnikov porotnikov (1. to
0dka prvega odstavka 25.
0dlena ZKP). Izjemo od zbornega sojenja pred okro
7enim sodi
61
0dem zakon omogo
0da izklju
0dno v 285.f
0dlenu ZKP, ki se nana
61a na predobravnavni narok.

8.Po 2. to
0dki drugega odstavka 285.f
0dlena ZKP sme predsednik senata, na podlagi izjave obdol
7enca ter po zasli
61anju dr
7eavnega to
7eilca, odlo
0diti, da obdol
7encu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okro
7enega sodi
61
0da. To pomeni, da v primeru, ko se obdol
7enec odpove pravici do zbornega sojenja, o tem odlo
0di predsednik senata.
0ce predsednik senata ne sprejme odlo
0ditve, da bo v zadevi sodil sodnik posameznik, je za sojenje pristojen senat, kot je predpisan v 25.
0dclenu ZKP. Navedeno jasno izhaja iz zakonske dikcije 2. to
0dke drugega odstavka 285.f
0dclena ZKP, ki dopu
61
0da samo dve mo
7enosti, to je: (i) da predsednik senata odlo
0di, da obdol
7encu, ki se je odpovedal zbornemu sojenju, namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik, ali (ii) da mu v nadaljevanju sodi senat v sestavi, kot je dolo
0den v 25.
0dclenu ZKP.

9.Odpoved pravici do zbornemu sojenju je torej opredeljena le za fazo predobravnavnega naroka. Slednji je posebna faza kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi dolo
0denih dejanskih in pravnih vpra
0danj pred za
0detkom glavne obravnave. Umestitev odpovedi pravici do senatnega sojenja izklju
0dno v poglavje o predobravnavnem naroku ka
7ee na to, da je bil namen zakonodajalca v ustalitvi stalne in funkcionalne pristojnosti sodi
61
0da, ki ne more biti predmet pogajanja strank v fazi priprav na glavno obravnavo in med slednjo. Ker gre pri dolo
0dbi 2.to
0dke drugega odstavka 285.f
0dclena ZKP za izjemo od spl
61nega pravila o zbornemu sojenju iz prvega odstavka 21.
0dclena ZKP in spl
61nega pravila o sestavi okro
7enega sodi
61
0da pri sojenju o kaznivih dejanjih iz 1.to
0dke prvega odstavka 25.
0dclena ZKP, jo je treba razlagati restriktivno. Tako jo nenazadnje razlaga tudi Vrhovno sodi
61
0de RS (sodba I Ips 42797/2020 z dne 21. 12. 2023 in sodba I Ips 369/2015 z dne 23. 4. 2026).

10.Glede na povzet potek pravno relevantnih okoli
61
0din zadeve je ugotoviti, da se obdol
7ena v fazi predobravnavnega naroka, ko bi se edino lahko, ni odpovedala zbornemu sojenju. Izrecno je navedla, da
7eli senatno sojenje. Glavna obravnava bi se tako morala opraviti pred predpisanim senatom. Ker se je glavna obravnava opravila pred sodnikom posameznikom je tako bila opravljena v nasprotju z zakonsko dolo
0denim zbornim sojenjem po prvem odstavku 21.
0dclena ZKP v zvezi s prvo to
0dko prvega odstavka 25.
0dclena ZKP in je bilo sodi
61
0de nepravilno sestavljeno.

11.Prito
7ebno sodi
61
0de glede na navedeno ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena s kr
61itvijo iz 1.to
0dke prvega odstavka 371.
0dclena ZKP, saj je bilo sodi
61
0de prve stopnje nepravilno sestavljeno. Nepravilna sestava sodi
61
0da ima vedno za posledico razveljavitev sodbe.

12.Glede na obrazlo
7eeno je prito
7ebno sodi
61
0de izpodbijano sodbo ob obravnavi zagovornikove prito
7ebe razveljavilo po uradni dol
7enosti (392.
0dlen ZKP) ter zadevo vrnilo sodi
61
0du prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodi
61
0de prve stopnje odpravilo ugotovljeno procesno pomanjkljivost in glavno obravnavo izvedlo v predpisani sestavi sodi
61
0da, nato pa bo v zadevi ponovno odlo
0dilo. Pri tem bo pozorno tudi na prito
7ebne navedbe zagovornika, s katerimi se prito
7ebno sodi
61
0de glede na naravo ugotovljene kr
61itve ni ukvarjalo.