Jedro

S pritožbenim nestrinjanjem z ugotovitvama, da toženka tožnice ni obvestila o odsvojitvi zavarovanega vozila in ji tudi ni predlagala prenehanja zavarovalne pogodbe, kakor tudi s sklicevanjem na listine, ki jih je toženka predložila sodišču prve stopnje, pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga.

Iz dejstva, da je toženka zavarovano vozilo v času trajanja zavarovalne pogodbe odsvojila, ne izhaja zaključek o prenehanju zavarovalne pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 75043/2015 z dne 22. 6. 2015, ostane v celoti v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 76,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2015 dalje in za znesek 1.031,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2015 dalje do plačila in v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR z zakonskim zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila. Odločilo je, da je toženka dolžna plačati tožnici pravdne stroške v višini 85,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženka z laično pritožbo izpodbija sodbo v delu, s katerim ji je bilo naloženo plačilo enoletne zavarovalne premije v višini 1.031,76 EUR. Navaja, da je bilo zavarovano vozilo 18. 6. 2014 prodano in da je pisno ter ustno po telefonu zavarovalnici poslala vse potrebne informacije za prekinitev zavarovalnega razmerja. Ker zavarovanja ni koristila, ni dolžna plačati spornega zneska. Sklicuje se na listine, ki jih je predložila sodišču prve stopnje, ter na finančno stisko.

3. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica zahteva od toženke plačilo neplačanih obrokov zavarovalne premije. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, (1) da sta pravdni stranki 19. 2. 2014 sklenili zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO, zavarovanje AO-PLUS, zavarovanje avtomobilskega kaska, Axa - polna asistenca, ter delna zavarovanja AK kombinacij po polici št. 000-7231185 za obdobje od 6. 2. 2014 do 6. 2. 2015, (2) da je celotna zavarovalna premija znašala 1.147,58 EUR, (3) da je toženka ob sklenitvi zavarovanja plačala le prvi obrok v znesku 115,83, (4) da je bilo dogovorjeno, da se preostanek premije plača v devetih zaporednih mesečnih obrokih po 114,64 EUR, (5) da toženka ni plačala nobenega preostalega obroka in (6) da toženka ni dokazala dejstva, da je 18. 6. 2014 tožnico obvestila o odjavi zavarovanega vozila ter zahtevala prekinitev zavarovalne pogodbe. Stališče izpodbijane sodbe je, da je toženka v skladu z 936. členom Obligacijskega zakonika dolžna poravnati neplačani del zavarovalne premije z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. V predmetnem sporu gre za spor majhne vrednosti. Sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v konkretnem pritožbenem postopku ni dopustno izpodbijati dejanske podlage izpodbijane sodbe, ki jo tvorita ugotovitvi, da toženka tožnice ni obvestila o odsvojitvi zavarovanega vozila in ji tudi ni predlagala prenehanja zavarovalne pogodbe. S pritožbenim nestrinjanjem z navedenima ugotovitvama, kakor tudi s sklicevanjem na listine, ki jih je toženka predložila sodišču prve stopnje, pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga.

7. Ker toženka ni dokazala dejstva, da je tožnici predlagala prenehanje zavarovalne pogodbe, je odločitev o ugoditvi tožbenemu zahtevku materialnopravno pravilna. Iz dejstva, da je toženka zavarovano vozilo v času trajanja zavarovalne pogodbe odsvojila, ne izhaja zaključek o prenehanju zavarovalne pogodbe.(1) Ker toženka ni odstopila od zavarovalne pogodbe, je zavarovalnica v skladu s predloženo zavarovalno polico (priloga A 1) nudila zavarovalno kritje tudi po odsvojitvi vozila. Zaradi tega toženka neutemeljeno meni, da zavarovanje ni bilo izkoriščeno in da ni dolžna plačati spornega zneska. Zaključek sodišča prve stopnje, da med pravdnima strankama ni prišlo do prenehanja zavarovalne pogodbe, je materialnopravno pravilen.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi z 442. členom ZPP ZPP).

9. Ker toženka ni priglasila pritožbenih stroškov, je odločitev o pritožbenih stroških odpadla.

10. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

Op. št. (1): Prim. sodbo VSL I Cp 380/2013 z dne 27. 8. 2013.