Jedro

Zavarovane osebe imajo pravico do povračila potnih stroškov, kadar uveljavljajo pravice do specialistično-ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja (2. alinea 40. člena ZZVZZ), če jih osebni zdravnik, zdravstveni zavod ali zdravniška komisija napoti ali pokliče v kraj zunaj stalnega prebivališča ali kraja zaposlitve, vendar morajo za svoje navedbe, da gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in navedbe, ki sicer kažejo na možno zdravljenje ali rehabilitacijo oz. terapevtske posege zaradi kakšne bolezni iz 1. ali 2. tč. 23. čl. ZZVZZ, predložiti dokazila v skladu s 137. členom ZUP v zvezi s 85. členom ZZVZZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote z dne 19.10.1993, s katero je ta zavrnila tožničino zahtevo za povračilo potnih stroškov zaradi klimatskega zdravljenja v Zdravilišču. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na dokumentacijo v spisu in ugotavlja, da v tožničinem primeru ne gre za zdraviliško zdravljenje neposredno po bolnišničnem zdravljenju in da zato niso izpolnjeni pogoji za povračilo potnih stroškov po določbah 40. člena (glede 3. točke 23. člena) zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Na tožničine pritožbene navedbe, da je v letu 1992 dobila povrnjene potne stroške, čeprav je od odpusta iz bolnišnice potekel določen čas, navaja, da se v določenih primerih šteje za neposredno nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v zdravilišču tudi zdravljenje po določenem času ali iz drugih medicinskih razlogov, kadar zaradi terapije ni mogoče takoj nadaljevati zdraviliškega zdravljenja.

V tožbi tožnica navaja, da se sprašuje, zakaj zdraviliško zdravljenje ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, saj ji zdravilišča zdravnik oziroma zdravniška komisija ne bi odobrila, če ne bi bila bolna. Ker je popolnoma brez sline zaradi obsevanja, ji klima v zdravilišču zaradi malo vlažnega zraka izredno ugaja, pa tudi terapija ji izredno ugaja. Zaradi obsevanja je izgubila že dva zoba, ostali pa bodo še izpadli. Zdraviliško zdravljenje je nadaljevanje oziroma pomoč pri delnem okrevanju. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na 2. alineo 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93), ki med drugim določa, da imajo zavarovane osebe pravico do povračila potnih stroškov, kadar uveljavljajo pravice do specialistično - ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela po 2. alinei 3. točke 23. člena tega zakona, če jih osebni zdravnik, zdravstveni zavod ali zdravniška komisija napoti ali pokliče v kraj zunaj stalnega prebivališča ali kraja zaposlitve. Tožnica ne izpodbija ugotovitev tožene stranke, da jo je na zdravljenje v zdravilišče napotila zdravniška komisija prve stopnje in da je osebna zdravnica izdala potrdilo o potrebi potovanja za uveljavitev zdravstvenega varstva (zaradi klimatskega zdravljenja v Zdravilišču), ne strinja pa se z ugotovitvijo, da ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, kar je navajala že v pritožbi. Za svoje navedbe, da gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in za navedbe o posledicah obsevanja, ki sicer kažejo na možno zdravljenje ali rehabilitacijo oziroma terapevtske posege zaradi kakšne bolezni iz 1. ali 2. točke 23. člena ZZVZZ, pa ni predložila nobenih dodatnih dokazil osebne zdravnice, zdravstvenega zavoda ali zdravniške komisije, kar bi sicer morala predložiti že toženi stranki v skladu s 137. členom zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s 85. členom ZZVZZ. Tožena stranka je namreč preverjala utemeljenost zavrnitve tožničine zahteve za povračilo potnih stroškov po 40. členu ZZVZZ (ki zajema primere iz 1., 2. in 3. točke ZZVZZ) na podlagi dokumentacije. V predloženem potrdilu osebne zdravnice, na katerega se sklicujeta obe stranki, pa je navedeno le klimatsko zdravljenje, torej ni navedeno nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja bolezni, pa tudi tožnica navaja le ugodno klimo in posledice obsevanja, vendar ob tem ne navaja zdravljenja in rehabilitacije kakšne konkretne bolezni ali terapije iz 1. ali 2. točke 23. člena ZZVZZ. Na podlagi navedenega pa tudi sodišče ne vidi razlogov za drugačno odločitev tožene stranke.

Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) tožbo zavrnilo. Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).