Jedro

Ker gradbeno dovoljenje, ki ga tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in več ne posega v njen pravni položaj, tožeča stranka za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Upravna enota Murska Sobota je kot prvostopenjski organ izdala gradbeno dovoljenje št. 351-1448/2020-25 (0307) z dne 20. 1. 2021, s katerim je investitorju A. A. dovolila novogradnjo hleva za govedo - kapacitete 87 GVŽ in gnojišča, na zemljišču parc. št. 211, 212, 213, 215, vse katastrska občina (k. o.) ... (I. točka izreka). V II. točki izreka gradbenega dovoljenja so opredeljeni podatki o vrsti in lokaciji objektov, in sicer objekta 1 - stavbe- hleva za govedo, ter objekta 2 - gradbenega inženirskega objekta - gnojišča. V skladu s III. točko izreka je sestavni del tega gradbenega dovoljenja, poleg zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja, dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 1102020, november 2020 in dopolnitev 1, januar 2021, ki jo je izdelal B., s.p., s prilogami. V IV. točki izreka je opredeljeno, da so k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja izdali pozitivna mnenja tudi mnenjedajalci Občina Moravske Toplice, Elektro Maribor d.d., OE Elektronsko Murska Sobota, Vodosistem B d.o.o., Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota, Direkcija RS za vode, Sektor območja Mure, Telemach d.o.o. in Telekom d.d. V V. - IX. točki so opredeljeni pogoji same gradnje, stroški postopka pa niso bili zaznamovani (X. točka izreka gradbenega dovoljenja).

2. Zoper gradbeno dovoljenje je tožeča stranka kot stranski udeleženec vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski organ zavrnilo.

3. Tožeča stranka v tožbi nasprotuje izdaji gradbenega dovoljenja in navaja, da se z gradnjo na sosednjem zemljišču ne strinja, saj bo ta zaradi izpustov toplogrednih plinov in smradu posegla v njegovo nepremičnino. Po njenem mnenju je izpodbijani akt izdan brez temeljite preveritve vseh nujnih potrebnih pogojev in okoliščin, brez temeljite uporabe predpisov, ki urejajo področje presoje vplivov na okolje, brez kakršnekoli temeljite ali vsaj delne agrarno tehnične ocene ter vsaj njej neznane izdelane strokovne ocene glede vplivov emisije snovi, toplogrednih vplivov v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zraku iz nepremičnih virov onesnaževanja. Poseg po njenem mnenju ni skladen z občinskim prostorskim aktom (OPN), ki območje T2-center naselja ... opredeljuje kot sklop razvite turistične dejavnosti, intenzivna kmetijska dejavnost pa se mora v skladu z določili veljavnega OPN-ja umestiti izven strnjenega dela naselja. Poudarja, da je bila gradbena dokumentacija po ustni obravnavi spremenjena, z njeno spremembo pa ni bila seznanjena. Opozarja tudi na nepravilnosti, ki naj bi bile zagrešene na ustni obravnavi.

4. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi, podrejeno pa, da ga odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka je dne 31. 8. 2021 predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Tožba je bila vročena v odgovor tudi A. A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka s položajem stranke v smislu tretje alineje 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Slednji je kot stranka z interesom v odgovoru na tožbo z dne 1. 9. 2021 v celoti nasprotoval tožbenim navedbam in predlagal prednostno obravnavo.

7. Sodišče je s sklepom II U 240/2021-8 z dne 8. 9. 2021, ki je postal pravnomočen dne 28. 9. 2021, zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

8. Sodišče pojasnjuje, da je na podlagi 13.a člena Zakona o sodiščih zadevo obravnavalo prednostno, saj je stranka z interesom v dopisih z dne 9. 11. 2021, 7. 6. 2022 in 28. 9. 2022 zaprosila za prednostno in čim prejšnjo obravnavo zadeve. Stranka z interesom je ob tem pojasnila, da je pripravljala gradbeno dovoljenje in projekt skladno z veljavnimi uredbami za obdobje, ki se konča dne 31. 12. 2022, v novem obdobju Skupne kmetijske politike 2023-2027 pa bodo veljale nove uredbe, ki bodo določale nove oblike gradnje. Za razvoj njihovega kmetijskega gospodarstva je možnost kandidiranja na javnem razpisu bistvenega pomena, kar pa bo možno le, če bo gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno.

K I. točki izreka:

9. Tožba se zavrže. 10. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes namreč pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj.1

11. Po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 mora sodišče tožbo zavreči, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na tak razlog mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

12. V obravnavani zadevi tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu izpodbija gradbeno dovoljenje Upravne enote Murska Sobota št. 351-1448/2020-25 (0307) z dne 20. 1. 2021, ki je bilo po podatkih naslovnega sodišča tekom predmetnega postopka s pravnomočno sodbo z dne 26. 10. 2022 v zadevi, ki se je pred sodiščem vodila pod opr. št. II U 241/2021, odpravljeno, zadeva pa je bila upravnemu organu vrnjena v ponovni postopek. Z navedeno sodbo, ki ima učinek tudi na položaj tožeče stranke v tej zadevi, je sodišče gradbeno dovoljenje odpravilo zaradi bistvene kršitev pravil postopka. Ugotovilo je namreč, da v obrazložitvi gradbenega dovoljenja ni bila opisana sprememba gradbene dokumentacije, do katere je prišlo med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja, z njeno spremembo upravni organ strank v postopku ni seznanil in jim tudi ni dal možnosti, da se o spremembi izjavijo, zapisnik o ustni obravnavi pa je bil vsebinsko pomanjkljiv do te mere, da iz njega ni bil razviden potek celotne obravnave in vsebina danih izjav strank v postopku. Zakon po ugotovitvi sodišča upravnemu organu tudi ne daje možnosti, da bi v zadevi za stranke opravil dva ločena naroka, kot je to storil v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja.

13. Ker torej gradbeno dovoljenje, ki ga tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in več ne posega v njen pravni položaj, tožeča stranka za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa. Tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o tožbi, si namreč tožnik svojega pravnega položaja več ne more izboljšati, saj je bilo izpodbijano gradbeno dovoljenje že odpravljeno. Sodišče je zato tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K II. točki izreka:

14. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Ob upoštevanju dejstva, da je sodišče tožbo zavrglo iz razloga, ker je upravni akt, ki ga je izpodbijala tožeča stranka, sodišče že odpravilo s sodbo opr. št. II U 241/2021-20 z dne 26. 10. 2022, je tožeča stranka ob analogni uporabi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in povezani uporabi določbe prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (zadeva je bila rešena na seji, tožeče stranke pa v postopku ni zastopal odvetnik) upravičena do povračila stroškov postopka v višini 15,00 EUR. Te stroške skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

15. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

16. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Tako sklepi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 50/2015 z dne 10. 12. 2015, I Up 102/2016 z dne 15. 6. 2016 in I Up 157/2020 z dne 20. 1. 2021.