Jedro

Višino ograje je treba meriti v celoti, torej skupaj s podpornim zidom, saj bi drugačna razlaga določila pomenila, da je višina ograje lahko poljubno določena, pač glede na višino podpornega zidu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor odpravilo odločbo Upravne enote Maribor, št. 351-569/2011-9 (7106) z dne 11. 8. 2011, popravljeno s sklepom o popravi pomote, št. 351-569/2011/11 (7106) z dne 5. 9. 2011, s katero je prvostopni organ izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta – ograje na zemljišču s parc. št. 500/10 k.o. ... na način in pod pogoji navedenimi od 1. do 3. točke izreka izpodbijane odločbe. Drugostopni organ je zaključil, da takšna odločitev prvostopnega organa ni pravilna. Po 74.c členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) je eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt skladnost objekta z veljavnim prostorskim aktom. Med nezahtevne objekte sodi po določbi drugega odstavka 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju: Uredba) tudi ograja nižja od 2,2 metra. Po 44. členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor (v nadaljevanju PUP) so v danem območju dovoljene gradnje ograj do 1,3 metra. Ker bo sporna ograja zgrajena do višine 2,2 metra, taka gradnja ni v skladu z določbami PUP, zato je drugostopni organ na prvi stopnji izdano gradbeno dovoljenje odpravil ter zahtevek investitorja glede na določilo 74. c člena ZGO-1 zavrnil. Drugostopni organ dodaja, da je ograja do višine 2,2 metra v skladu z Uredbo nezahteven objekt, vendar pa pogoje za gradnjo ograje, to je do kakšne višine je v danem območju dovoljeno graditi ograje, določa PUP, po katerem pa so, kot je že zgoraj pojasnjeno, dovoljene ograje do višine 1,3 metra.

Tožnika navedeno odločitev izpodbijata zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Prvostopni organ je izdal gradbeno dovoljenje, za gradnjo nezahtevnega objekta – lesene zaščitne in varovalne ograje na zemljišču s parc. št. 500/10 k.o. ... Tožeča stranka je postavitev takšne ograje utemeljevala z naslednjimi razlogi: preprečitev širjenja negativnih vplivov iz okolja (smrad, mrčes), ki se širi iz zemljišča s parc. št. 501/5 k.o. ..., zaščito pred razvrednotenjem zemljišča ter preprečitvijo neestetskega videza in zaščito pri prehajanju predmetov in stvari na zemljišče s parc. št. 501/5 k.o. ... PUP res v 44. členu dopušča postavitev ograj v višini 1,3 metre, kot izjemo pa dopušča postavitev višjih ograj v primeru posebnih varovalnih in zaščitnih zahtev. Občina Duplek je k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja podala pozitivno mnenje. Po mnenju tožeče stranke drugostopni organ razlogov, ki jih je investitor navedel za postavitev takšne ograje, ni upošteval. Ker tožeča stranka ni bila pozvana k predložitvi dokazov, tudi razlogov za postavitev takšne ograje ni mogla dokazati. Tožeča stranka navaja, da je neposredno pred bivalnimi prostori tožeče stranke postavljen svinjski hlev z odprtim oknom in oddaljen 1,7 metra od parcelne meje, iz katerega se širijo negativni vplivi. Zaradi iztrebkov muh se nabira umazanija na oknih, lučeh, zidovih, fasadi, otroških igralih. To so po mnenju tožeče stranke negativni vplivi, ki bistveno zmanjšujejo kvaliteto bivanja. Nadalje tožnika navajata, da razdalja med pomožnimi objekti na sosednjem zemljišču in parcelno mejo znaša od 2,12 do 2,17 metra in od 1,85 do 1,90 metra. Iz pomožnih objektov se kruši fasada, odpada opeka, stranka z interesom pa je nanj napisala napis svinjski hlev. Stranka z interesom in njena družina v primeru prehajanja stvari, predmetov, ter gibanja na zemljišču tožeče stranke grozijo s policijo, se verbalno neustrezno izražajo, ne dovoljujejo prehoda po zemljišču tožeče stranke. Tožeča stranka glede na vse to meni, da je postavitev lesene zaščitne in varovalne ograje na parcelni številki 500/10 k.o. ... utemeljena. Glede trditve stranke z interesom, da ograja večino dneva zakriva okna in pri tem ne prepušča dnevne svetlobe v hlev, pa tožnika navajata, da so okna za kaj takšnega premajhna. Lesena zaščitna in varovalna ograja je postavljena na betonski podporni zid v višini 0,7 metra, ki je bil zgrajen ob izgradnji objektov zaradi izravnave zemljišča s terenom. Z zemljišča tožeče stranke višina zaščitne lesene ograje ne presega višine 2,2 metra. Tožnika predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, priglašata pa tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Odgovor na tožbo je v predmetni zadevi vložila tudi A.A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena ZUS-1. Prizadeta stranka zanika trditev iz tožbe, da se iz njenih objektov širijo negativni vplivi, kot so smrad in mrčes, in se pri tem sklicuje na strokovno mnenje o vplivih dejavnosti objekta na okolje, ki ga je izdelal B. d.o.o. iz Maribora. Razen tega navaja, da sta tožnika točno vedela, ko sta kupovala predmetni stanovanjski objekt, da meji na svinjski hlev. Neutemeljen je po njenem mnenju tudi razlog zaščite pred razvrednotenjem zemljišča ter preprečitvijo neestetskega videza in navaja, da je bil večji del objektov zgrajen pred letom 1967 in so bili pred enostavnim vpisom v zemljiško knjigo pregledani s strani gradbene inšpektorice, kar pomeni, da so objekti varni in skladni s predpisi za podeželje. Razen tega meni, da tudi ni nobene potrebe, da se tožnika premikata po njihovem zemljišču. Glede soglasja Občine Duplek pa navaja, da Občina Duplek ni pristojna niti strokovno usposobljena za podajanje mnenja v zvezi v vplivi na sosednje zemljišče. Ograja vpliva na prepuščanje svetlobe skozi okno v hlev. Zatrjuje, da v predmetni zadevi niso podane okoliščine, ki bi dopuščale ograjo višjo od 1,3 m, kot to določa 44. člen PUP. Smiselno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu (tretja alinea drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

Posebnosti postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta so določene v členih 74.a do 74.c. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je treba priložiti le prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiško katastrskem prikazu z navedbo odmikov objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč, značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena, soglasja pristojnih soglasodajalcev in dokazilo o pravici graditi. Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta investitor vloži na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister pristojen za prostorske in gradbene zadeve (drugi odstavek 74. a člena ZGO-1). Za dokazilo o pravici graditi nezahtevni objekt se štejejo dokazila iz 56. člena tega zakona. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister pristojen za prostorske in gradbene zadeve, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, določeni v predpisu iz drugega odstavka 8. člena tega zakona glede dopustne velikosti objekta, načina rabe objekta in načina gradnje objekta ter drugi pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov, če je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom, so pridobljena vsa predpisana soglasja in ima investitor pravico graditi. Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Drugostopni organ je odpravil na prvi stopnji izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta ograje dolžine okoli 11 metra in visoke 2,10 oziroma maksimalno 2,20 metra s sklicevanjem na 44. člen PUP in z obrazložitvijo, da po citiranem določilu PUP ograje ne smejo biti višje od 130 centimetrov. Pri tem pa drugostopni organ prezre, da določilo 44. člena PUP v celoti glasi, da ograje ne smejo biti višje od 130 centimetrov, razen v primeru posebnih varnostnih in zaščitnih zahtev. Prvostopni organ je namreč gradbeno dovoljenje izdal prav z obrazložitvijo, da je ograja postavljena zaradi zaščite zemljišča in objekta ter varovanja zdravja stanovalcev pred negativnimi vplivi kmetijske dejavnosti – svinjskega hleva na sosednjem zemljišču. Drugostopni organ v svoji odločbi o tem in o razlogih prvostopne odločbe, ki se nanašajo na ta del določila 44. člena PUP, ne navaja ničesar.

Vendar pa je po presoji sodišča drugostopna odločitev pravilna iz drugih razlogov. Predmetno gradbeno dovoljenje je bilo izdano kot gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Nezahtevne objekte določa Uredba, ki v 2. točki 11. člena določa, da so nezahtevni objekti tudi ograje, nižje od 2,2 metra (razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 metra). Kot izhaja iz gradbenega dovoljenja, navaja pa tudi tožeča stranka v tožbi, je ograja, ki je visoka do 2,2 metra, postavljena na oporni zid, višine 0,3 do 0,5 metra, kar pomeni, da skupna višina ograje presega 2,2 metra. Višino ograje je treba meriti v celoti, torej skupaj s podpornim zidom, saj bi drugačna razlaga tega določila pomenila, da je višina ograje lahko poljubno določena, pač glede na višino podpornega zidu. Ker torej celotna ograja presega 2,2 metra, ne gre za nezahtevni objekt po 11. členu Uredbe, zato niso podani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. Izpodbijani upravni akt je torej po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, iz razlogov, ki so zgoraj navedeni, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi tretje alinee drugega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.