Jedro

Primarno vprašanje pri odločanju o začasni odredbi je, ali je treba o tem odločiti že tekom omenjenega postopka, ker je otrok ogrožen in zato ni mogoče čakati na njegov pravnomočen zaključek. Pritrditi je treba negativnemu odgovoru prvostopenjskega sodišča. Zaključilo je, da v obravnavanem primeru omenjena materialnopravna predpostavka za izrek začasne odredbe ni izpolnjena. Ugotovilo je, da zdaj, ko je otrok pri očetu, ne trpi škode, zaradi katere je treba že med postopkom, pred (ponovno) končno odločitvijo o njegovi vzgoji in varstvu, poseči v obstoječi položaj tako, da se ga takoj začasno (ponovno) predodeli materi. Da otrok ni ogrožen, izhaja tudi iz mnenja CSD.

Izrek

I.Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep II N 1490/2023 z dne 23. 6. 2025 se zavrže.

II.Pritožbi predlagatelja zoper sklep II N 1490/2023 z dne 29. 4. 2025 se delno ugodi in se odločitev o določitvi stikov med poletnimi počitnicami (tč. II/2. izreka izpodbijanega sklepa) spremeni tako, da mld. A. A. med poletnimi počitnicami preživi z vsakim od staršev strnjeno po en teden v mesecu juliju in v mesecu mesecu avgustu, preostali čas pa stiki potekajo v skladu s tč. II/1. izreka izpodbijanega sklepa.

III.V preostalem delu se pritožba predlagatelja zoper navedeni sklep in v celoti pritožba nasprotne udeleženke zavrneta in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, da se ji mladoletni otrok udeležencev A. A., roj. 2013 začasno zaupa v vzgojo in varstvo, da se mu določijo stiki z očetom, v primeru kršitve obveznosti iz začasne odredbe pa naj se kršitelju izreče denarna kazen (tč. I. izreka izpodbijanega sklepa). Ugodilo pa je podrednemu predlogu nasprotne udeleženke, da se izda začasna odredba, s katero se določijo stiki mld. otroka z njo, in sicer vsako sredo, ko ga prevzame v šoli po pouku in ga v četrtek zjutraj pripelje v šolo ter vsak drugi vikend od petka, ko otroka prevzame po pouku v šoli, do ponedeljka zjutraj, ko ga pripelje v šolo (tč. II/1. izreka izpodbijanega sklepa), med poletnimi počitnicami pa se stiki določijo tako, da mld. A. A. z materjo preživi strjeno en teden v mesecu juliju in en teden v mesecu avgustu, v preostalem času pa stiki potekajo skladno z odločitvijo pod tč. II/1. izpodbijanega sklepa. Določilo je tudi kazen za primer kršitve odločitve o določitvi stikov in zavrnilo predlog nasprotne udeleženke v preostalem delu. Glede odločitve o stroških postopka je sklenilo, da se pridrži do končne odločitve v zadevi.

2.Udeleženca sta zoper sklep vložila pravočasni pritožbi. Predlagatelj ga izpodbija v odločitvi o določitvi stikov otroka z materjo v času iz srede na četrtek ter v času poletnih počitnic. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v tem delu razveljavi. Navaja, da se strinja z razširitvijo stikov za vikende, ne pa tudi z odločitvijo glede stikov vsako sredo, ko mati prevzame mld. A. A. v šoli in ga v četrtek zjutraj pripelje v šolo. Takšen način določitve stikov preprečuje A. A. obiskovanje rednega treninga nogometa, ki ga z veseljem trenira. Mati otroka ne bo odpeljala na trening, niti ga ne bo prišla iskat, zaradi neudeležbe na treningih pa ne bo uvrščen v igralsko ekipo. Primerneje bi bilo, da mati otroka prevzame na njegovem domu, v izogib nošenju športne torbe v šolo. Predlaga popravo začasne odredbe tako, da naj nasprotna udeleženka otroka prevzame po šoli na njegovem domu in ga pred šolo vrne domov, da bo lahko A. A. odšel v šolo brez športne torbe, ki bi jo sicer preko srede na četrtek in preko vikenda imel s seboj. Predlaga tudi, da se stik otroka z materjo namesto v sredo izvrši drug ustrezen dan. Meni tudi, da odločitev glede poletnih počitnic ni življenjska. Če bi obveljala razlaga, da je otrok v vmesnem času med počitnicami vsako sredo pri materi, to pomeni, da predlagatelj z njim ne more na dopust, saj bi ga moral med dopustom voziti v B. na stik. Navaja še, da nasprotna udeleženka vse od septembra 2023 dalje za preživljanje mld. A. A. ni prispevala niti EUR-a.

3.Nasprotna udeleženka predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu primarnemu zahtevku, podredno pa da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno presojo. Sodišču prve stopnje očita, da ni sledilo vsebinskim utemeljitvam svojih strokovnih pomočnikov. Meni, da bi moralo slediti njenemu primarnemu predlogu, saj predlagatelj ne prizna zlorabe alkohola, ki vpliva na njegovo zmožnost starševstva. Nasprotuje "pavšalnemu zapisu" v razlogih izpodbijanega sklepa, da bi z dodelitvijo v vzgojo in varstvo enemu staršu, otrok lahko trpel hujše neugodne posledice, če bi bilo že v tej fazi postopka odločeno o tem vprašanju in bi se naknadno taka odločitev izkazala za neutemeljeno. Zanjo je ugotovljeno, da nima več problemov z zlorabo alkohola oz. odvisnostjo, in je delavna, uspešna, disciplinirana. Za predlagatelja pa je ugotovljeno, da zlorablja alkohol in zanika lastne težave, otrok pa nazaduje v vseh ozirih. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je za sina še vedno ogrožujoča. Izvedensko mnenje pri predlagatelju ugotavlja nove okoliščine. Pritožbi prilaga dokazila o tem, da je predlagatelj od 5. 4. 2025 brezposeln, kar je pričakovana okoliščina pri osebah, ki prekomerno zlorabljalo alkohol. V čem je predlagateljeva starševska kapaciteta večja od njene, iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Predlagatelj se ni vpisal v program Neverjetna leta, niti ni otroka vpisal v detoks program, kot je predlagal Center za socialno delo C. (v nadaljevanju CSD), sodišče pa se do tega ni opredelilo. Sodišče tudi ni ocenilo predlagateljeve odklonitve testiranja na prisotnost alkohola. Ne CSD ne izvedenka nista podali nobenega zadržka glede matere, ki je primerna za vzgojo in varstvo otroka, na način, ki mu omogoča varno in čustveno zdravo socialno okolje, v katerem bo lahko šolsko napredoval. Meni, da dokazi govorijo proti zaključku sodišča prve stopnje, da otrok ni akutno ogrožen. Opozarja, da bi okoliščina odklonitve testiranja na alkohol v cestnem prometu predstavljala odvzem vozniškega dovoljenja, v postopku o skrbi za otroka pa ostaja nepomembna. Navaja še, da se CSD do vprašanja zaupanja otroka v vzgojo in varstvo ni opredelilo. Izvedenka dr. D. D. pa se je, in je zapisala, da ima nasprotna udeleženka boljše starševske kapacitete za vzgojo in varstvo otroka kot predlagatelj. Prepričana je, da bi zgolj z ugoditvijo primarnemu predlogu lahko vplivala na učne spremembe otroka, na njegovo disciplino, navade, vrednote.... Opozarja, da je jasno, da bo otrok z veseljem podprl stik s tistim staršem, ki ne bo zahteval od njega discipline, učenja, vztrajnosti. Zato izjava otroka, ki je dana v prisotnosti očeta ali/in praktično v času, ko je otrok brez stikov z materjo, ni verodostojna. Otrokova izjava bi bila lahko odločujoča, če predlagatelj ne bi bil s svojim načinom življenja nevaren in ogrožujoč za otrokovo nadaljnje življenje, šolo, čustvovanje.

4.Udeleženca sta odgovorila na nasprotni pritožbi in predlagala njuni zavrnitvi.

5.Predlagatelj med drugim navaja, da je opravil preiskavo glede zlorabe alkohola in da je oddal vzorec za analizo 19. 2. 2025, rezultat pa je prejel 25. 2. 2025. Izvedenka je mnenje oddala sodišču 24. 2. 2025, zato rezultati preiskav niso upoštevani v izvedenskem mnenju. Izvedenka bo morala zato dopolniti svoje izvedensko mnenje.

6.Nasprotna udeleženka v odgovoru na predlagateljevo pritožbo zanika njegove navedbe, da ne podpira A. A. igranja nogometa. Neresnične so tudi navedbe o težavah glede prevzemanja športne torbe na naslovu očeta in da zahteva, da se prevzem opravi na šoli, ne pa na predlagateljevem domu. Pritožbi prilaga fotografije iz katerih izhaja, da A. A. prevzame v šoli, ga pelje domov po športno torbo, ali pa ga prevzame na domu očeta, kadar otrok ni v šoli. A. A. v šoli nima športne torbe, ker jo gresta po šoli iskat na očetov naslov. Dopust otroka naj traja z materjo in očetom v enakem obsegu in predlaga teden dni ali 14 dni v juliju in v avgustu, v ostalih dneh, ko starša nimata počitnic pa naj se izvajajo stiki.

7.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 6. 2025 razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti sklepa o začasni odredbi z dne 29. 4. 2025. V razlogih je navedlo, da je na sklepu o začasni odredbi potrdilo pravnomočnost sklepa, ker je napačno štelo, da je pritožbeni rok za oba udeleženca potekel. Po ugotovitvi, da sta oba vložila pravočasni pritožbi, je potrdilo oz. klavzulo o pravnomočnosti sklepa o začasni odredbi razveljavilo.

8.Nasprotna udeleženka se je proti takšni odločitvi pritožila. Navaja, da bi bila pravilna odločitev sodišča, da obe pritožbi odstopi pritožbenemu sodišču v odločanje. Zoper omenjeni sklep je nasprotna udeleženka vložila tudi pravočasno dopolnitev pritožbe.

9.Predlagatelj je na pritožbo nasprotne udeleženke zoper sklep o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Meni, da je nerazumljiva in je težko razbrati, kaj nasprotna udeleženka sploh želi.

10.Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti ni dovoljena. Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep o odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe ni utemeljena, pritožba predlagatelja zoper navedeni sklep pa je delno utemeljena.

Pritožba zoper sklep II N 1490/2023 z dne 23. 6. 2025

11.Sodišče prve stopnje je na sklepu II N 1490/2023 z dne 29. 4. 2025, s katerim je odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe, z žigom potrdilo pravnomočnost. Pravnomočna je odločitev, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo (prvi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje potrdilo pravnomočnost sklepa o začasni odredbi, ker je napačno štelo, da je pritožbeni rok za njegovo izpodbijanje potekel, udeleženca pa da nista vložila pravočasnih pritožb. Z izpodbijanim sklepom je popravilo svojo napako, ki je v korist obeh udeležencev postopka, saj je pravnomočnost sklepa negativna procesna predpostavka za njegovo pritožbeno presojo. Pritožba nasprotne udeleženke zoper odločitev o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti je torej v nasprotju z njeno koristjo. Če je tako, za pritožbo nima pravnega interesa. Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, je takšna pritožba nedovoljena in jo je treba zavreči. Na podlagi določbe 1. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je zato pritožbeno sodišče zavrglo pritožbo zoper sklep o razveljavitvi razveljavitvi klavzule pravnomočnosti.

Pritožba zoper sklep II N 1490/2023 z dne 29. 4. 2025

12.V obravnavani nepravdni zadevi ureditve družinskih razmerij je glavni predmet odločanja izdaja nove odločbe o varstvu in vzgoji mld. sina udeležencev A. A., ki je bil s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani 22. 10. 2014, zaupan v vzgojo in varstvo nasprotni udeleženki. Predlagatelj predlaga, da se namesto sodne poravnave izda nova odločba, s katero naj se otrok zaupa v vzgojo in varstvo njemu, hkrati pa predlaga, naj se določi preživnina, ki naj jo nasprotna udeleženka plačuje za preživljanje otroka in določi stike otroka z njo. Pred uvedbo tega postopka je sodišče prve stopnje na predlog predlagatelja izdalo začasno odredbo, da se mladoletni A. A. začasno zaupa v varstvo in vzgojo predlagatelju - očetu, z materjo - nasprotno udeleženko pa se mu določijo stiki pod nadzorom CSD. Sodišče prve stopnje je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, ker je zaključilo, da je izpolnjen temeljni pogoj za njeno izdajo, to je ogroženost otroka. Ugotovilo je, da je materin alkoholizem tako akutno ogrožajoč za otroka, da ga je treba nujno zavarovati s posegom v omenjeno sodno poravnavo in otroka namesto materi začasno zaupati v varstvo in vzgojo očetu. Začasna odredba je postala pravnomočna 19. 10. 2023, A. A. pa je sedaj v očetovem začasnem varstvu in vzgoji.

13.Predmet presoje v tem pritožbenem postopku je odločitev o materinem predlogu za začasno odredbo, s katerim predlaga, da se mld. otrok (ponovno) začasno zaupa v varstvo in vzgojo njej, hkrati pa naj se določijo stiki otroka z očetom. Podredno je predlagala, naj se v primeru negativnega očetovega toksikološkega izvida otrok začasno zaupa v skupno vzgojo in varstvo obema udeležencema. Predmet odločanja v tem postopku zavarovanja torej ni bilo vprašanje, ali še vedno obstoje okoliščine, ki so narekovale sodišču prve stopnje poseg v sodno poravnavo z začasno predodelitvijo otroka očetu. Predmet presoje v tem postopku zavarovanja je, ali je verjetno izkazan pogoj za izdajo (nove) začasne odredbe, zaradi katerega je treba poseči v pravnomočno odločitev, s katero je otrok začasno zaupan v vzgojo in varstvo očetu in ga začasno zaupati v vzgojo in varstvo materi. Tako kot pri začasni odredbi o začasnem zaupanju otroka v vzgojo in varstvo očetu, je vsebina pogoja pri presoji materinega predloga za izrek začasne odredbe enaka. Poseg v pravnomočno odločitev o zaupanju v vzgojo in varstvo z (novo) začasno odredbo je mogoč, če je otrok ogrožen oziroma, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali enega od njiju (prvi in drugi odstavek 157. člena Družinskega zakonika, DZ). Navedeni pogoj opredeljuje začasno odredbo kot izjemno pravno sredstvo, ki ga je mogoče izdati (le) v omejenih primerih.

14.V tem postopku zavarovanja tudi ni bil primaren predmet presoje vprašanje, kateri od staršev lahko bolje opravlja starševsko funkcijo oziroma pri katerem od staršev bo z zaupanjem v vzgojo in varstvo zagotovljena večja otrokova korist. To vprašanje bo predmet presoje v postopku odločanju o glavni stvari oziroma o utemeljenosti nadomestitve sodne poravnave o zaupanju v vzgojo in varstvo z novo odločbo, ki ga bo sodišče izvedlo ob upoštevanju vseh procesnih zahtev poštenega postopka in ob upoštevanju dokaznega standarda prepričanja.

15.Primarno vprašanje pri odločanju o začasni odredbi je, ali je treba o tem odločiti že tekom omenjenega postopka, ker je otrok ogrožen in zato ni mogoče čakati na njegov pravnomočen zaključek. Pritrditi je treba negativnemu odgovoru prvostopenjskega sodišča. Zaključilo je, da v obravnavanem primeru omenjena materialnopravna predpostavka za izrek začasne odredbe ni izpolnjena. Ugotovilo je, da zdaj, ko je otrok pri očetu, ne trpi škode, zaradi katere je treba že med postopkom, pred (ponovno) končno odločitvijo o njegovi vzgoji in varstvu, poseči v obstoječi položaj tako, da se ga takoj začasno (ponovno) predodeli materi. Da otrok ni ogrožen, izhaja tudi iz mnenja CSD. Enako izhaja tudi iz razgovora otroka s psihologinjo na CSD. Tej je izrazil željo, da želi še naprej živeti pri očetu, z materjo pa imeti stike, iz njenega mnenja pa mdr. izhaja, da ji je otrok izrazil strah, da bi se mamine težave z alkoholom ponovile. Navedenim ugotovitvam nasproten je očitek nasprotne udeleženke, da je otrok ogrožen zaradi predlagateljevega zlorabljanja alkohola. Ta očitek je ostal nerazčiščen. Izvedenka toksikološke stroke in alkoholometrije je glede na rezultate merjenja direktnih označevalcev alkohola opredelila uživanje alkohola pri predlagatelju kot manj tvegano. Izvedenka psihiatrinja pa je v svojem mnenju opozorila, da gre za osebo, pri kateri zaradi pitja alkohola obstaja povečano tveganje za nastanek socialnih in medicinskih problemov in zato napotila na natančnejšo diagnostiko. Gre torej za vprašanje, ki ga bo potrebno tekom postopka o glavni stvari razčistiti, prav tako kot tudi ostala vprašanja, na katera v pritožbi opozarja nasprotna udeleženka in glede katerih je prvostopenjsko sodišče poudarilo, da jih bo naslovilo v okviru (končnega) odločanja o glavnem predmetu postopka oziroma morebitni izdaji nove odločbe o vzgoji in varstvu otroka.

16.Glede na navedeno je bilo treba pritožbo nasprotne udeleženke zoper odločitev o zavrnitvi njenega predloga za izdajo začasne odredbe kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano odločitev (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17.Delno utemeljena pa je predlagateljeva pritožba zoper odločitev o določitvi stikov. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu za razširitev stikov otroka z nasprotno udeleženko. Predlagatelj se je z razširitvijo stikov strinjal, takšna pa je bila tudi želja mld. otroka. Ne strinja pa se določitvi stika med tednom. Predlaga njegovo spremembo tako, da mati prevzame otroka na njegovem domu in ga tja tudi vrne, s čimer bi bila otroku prihranjena nošnja športne torbe v šolo. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo navedla, da se stik tako izvaja že sedaj. Ker je tak način izvajanja stikov v otrokovo večjo korist, ji gre verjeti, da se tako tudi izvaja. V ta del odločitve zato pritožbeno sodišče ni posegalo. Poseglo pa je v odločitev o določitvi stikov med poletnimi šolskimi počitnicami, že zato, ker sta se oba starša s tem strinjala. Izpodbijano odločitev je zato spremenilo tako, da ima otrok z vsakim od staršev stik po en teden v mesecu juliju in en teden v mesecu avgustu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Z 65/2023 z dne 20. 9. 2023.

2Uradni list RS, št. 15/17.

3Zadnji stavek tč. 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/1, 157/2 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 319, 319/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.