- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep R 74/2002
ECLI:SI:VSLJ:2002:R.74.2002 Civilni oddelek
Povzetek
- Pristojnost sodišča glede na vrednost spornega predmeta.Ali se obresti, ki so kapitalizirane, štejejo kot del glavnega zahtevka pri ugotavljanju stvarne pristojnosti sodišča?
- Uveljavljanje obresti kot glavnega zahtevka.Ali lahko tožeča stranka obresti, ki jih je kapitalizirala, uveljavlja kot glavni zahtevek?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožeča stranka s tem, ko je obresti prištela glavnici (obresti kapitalizirala), le-te uveljavlja kot glavni zahtevek.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Obrazložitev
Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne ... odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, ker je ugotovilo, da je glede na to, da tožeča stranka vtožuje plačilo denarnega zneska 3.694.075,00 SIT (vrednost spornega predmeta) pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani je po prejemu zadeve od Okrajnega sodišča v Ljubljani sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Navaja, da je v prvem odstavku 39. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določeno, da če je za ugotovitev stvarne pristojnosti odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. Po drugem odstavku iste določbe se obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. V obravnavani zadevi tožeča stranka v tožbi navaja, da znaša dolg tožene stranke iz posojilne pogodbe 15.000,00 DEM, kar je na dan 7.3.1997 predstavljalo 1.350.000,00 SIT. Navedeni znesek predstavlja vtoževano glavnico. Tožeča stranka pa od tega zneska zahteva še obresti od dne 6.3.1997 dalje do plačila, kar pa je kapitalizirala na dan 31.8.2001. S tožbo tako zahteva znesek 3.694.075,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2001 dalje do plačila, skupaj s pravdnimi stroški. Razlika med zneskoma 3.694.075,00 SIT in 1.350.000,00 SIT pa predstavlja le kapitalizirane obresti, ki pa še vedno predstavljajo postransko terjatev, ki se ne uveljavlja kot glavni zahtevek. Glavno terjatev bi tako kapitalizirane obresti predstavljale le v primeru, če bi se tožbeni zahtevek omejil zgolj na plačilo te postranske terjatve.
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
V 39. členu ZPP je določeno, da če je za ugotovitev stvarne pristojnosti odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. V obravnavani zadevi tožeča stranka s tem, ko je obresti prištela glavnici (obresti kapitalizirala), le-te uveljavlja kot glavni zahtevek. V obravnavani zadevi tako vrednost spornega predmeta znaša 3.694.075,00 SIT. Glede na določbo prvega odstavka 32. člena ZPP, ki določa, da so okrožna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 2.000.000,00 tolarjev, je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.