Jedro

Ker je v zapuščini vdovec prikazal izločitveni zahtevek zakonskega dediča, da v zapuščino sodi delež do ½ na nepremičninah, ki so formalno vpisane na ime vdovca, predstavljale pa so skupno premoženje, je o tem premoženju mogoče odločiti v okviru zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje zakoniti dedič G.G., ki je tudi predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Meni, da je izpodbijani sklep nezakonit, zato ga izpodbija iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov. V pritožbi pojasnjuje, da so vsi zakoniti dediči naknadno ugotovili, da v zapuščino spada tudi delež nepremičnin, na katerih je v zemljiški knjigi do celote vknjižen dedič M.G., vendar gre dejansko za skupno premoženje zakoncev, saj so bile nepremičnine kupljene v času trajanja zakonske skupnosti in sta oba zakonca sorazmerno prispevala sredstva. Ob upoštevanju določbe 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. V skladu z 58. členom istega zakona se skupno premoženje razdeli, če zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Člen 63. določa, da zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca. V danem primeru je zakonska zveza prenehala s smrtjo I.G. Na podlagi navedenih dejstev je pritožnik vložil predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, kateremu je priložil tudi podpisano izjavo dediča M. G., ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik do celote nepremičnin, vpisanih v vl. št. 684, vl. št. 1379 in vl. št. 1461, vse k.o. V.T. V izjavi z dne 6.4.2009 M.G. nedvomno priznava, da delež do ½ predmetnih nepremičnin v skladu z ZZZDR pripada pokojni G.I., saj so bile vse nepremičnine kupljene v času trajanja zakonske zveze. Glede na to, da so dediči soglasni in da zemljiškoknjižni lastnik priznava lastninski delež do ½ pok. I.G., v danem primeru ne gre za spor o dejstvih oziroma o deležu zakonca na skupnem premoženju, zato je sodišče neutemeljeno napotilo stranke na pravdo, saj bi lahko zapuščinsko sodišče o pravnih vprašanjih odločilo v zapuščinskem postopku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrglo iz razloga, ker je pri nepremičninah vl. št. 684, vl. št. 1379 in vl. št. 1461, vse k.o. V. T., vpisan kot lastnik nepremičnin do celote M.G. Po stališču prvostopnega sodišča je potrebno trditev domneve, da navedeno premoženje predstavlja skupno premoženje zakoncev I. in M. G. in da je delež na njem enak, najprej dokazati v pravdnem postopku, zato naj bi bil predlog predlagatelja preuranjen in ga je bilo potrebno zavreči. Ugotovitev prvostopnega sodišča, da je pri zgoraj navedenih nepremičninah v zemljiški knjigi kot lastnik do celote vpisan M.G. je sicer točna, vendar je odločitev prvostopnega sodišča kljub temu napačna, saj očitno ni upoštevalo vseh podatkov v spisu, zlasti pa ne izjave zemljiškoknjižnega lastnika z dne 6.4.2009, ki jo je predlagatelj G.G. priložil svojemu predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Iz navedene izjave namreč povsem jasno izhaja, da nepremičnine, pripisane pri vl. št. 684., 1379 in 1461, vse k.o. V.T., predstavljajo skupno premoženje pok. I. G. in M. G. in da je delež zakoncev na njem enak, torej vsakega do ene polovice. Iz izjave je mogoče ugotoviti, da zemljiškoknjižni lastnik brezpogojno priznava izločitveni zahtevek G.G. Ugotovitev prvostopnega sodišča, da je potrebna tožba, s katero bi moral predlagatelj v pravdnem postopku dokazati obstoj skupne lastnine na naštetih nepremičninah ter delež na njih v korist zapustnice, je nepravilna. Pritožba je iz navedenih razlogov utemeljena, saj med dediči glede na vsebino predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ter pisne izjave M.G., ni spora o tem, da spadajo v zapuščino po pok. I.G. tudi solastninski deleži do ½ na zgoraj navedenih nepremičninah. V primeru, ko med dediči ni spora o dejstvih, pa mora zapuščinsko sodišče samo odločiti o izločitvenem zahtevku in o dedovanju zapustničinega premoženja, ki glede na izjavo M.G., spada v zapuščino. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje razpiše zapuščinsko obravnavo, nanjo povabi zakonite dediče in na podlagi danih izjav znova odloči o predlogu.