Jedro

Ker tožencu trditve, da obstoji stvarna služnost in da z ravnanji, kot jih v tožbi zatrjujeta tožnika, zgolj izvršuje tisto, kar je v domnevi lastnika in posestnika gospodujoče nepremičnine, torej da vzdržuje služnostno pot, ni uspelo dokazati, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh in pod izvršbo odstraniti ves navožen in utrjen pesek iz nepremičnin tožeče stranke parc. št. ... in ..., k.o. T., ki je bi navožen in utrjen v dneh 19. 5. 2007 in 20. 5. 2007 in sicer: iz leve in desne kolesnice, široke približno 1 m od levega roba kolovoza proti sredini kolovoza in 1 m od desnega roba kolovoza proti sredini kolovoza, s parc. št. ... k.o. T., neposredno ob meji s parc. št. ... iste k.o., ki se nahajata na trasi kolovoza v dolžini približno 1 m in širini približno 2,5 m na parc. št. ... k.o. T., iz leve in desne kolesnice, široke približno 1 m od levega roba kolovoza proti sredini kolovoza in široke približno 1 m od desnega roba kolovoza proti sredini kolovoza, s parc. št. ... k.o. T., v dolžini cca 12 m (t.j. celotne dolžine parc. št. ... v smeri proti parc. št. ... v k.o. T.), ki se nahajata na parc. št. ... k.o. T., ter tožeči stranki povrniti 681,21 EUR pravdnih stroškov; v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila. Pritožbo vlaga iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Meni, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, saj sodba glede ugotovitve, da naj toženec ne bi imel služnostne pravice hoje in voženj na predmetnih nepremičninah nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je namreč zgolj napisalo, da služnostna pravica v zemljiško knjigo ni vpisana. Nima pa sodba v tem delu razlogov o tem, zakaj naj toženec služnostne pravice ne bi imel. Služnostna pravica lahko dejansko in pravno obstoji, pa v zemljiški knjigi ni vpisana. Torej je ugotovitev sodišča, da toženec nima pravice, ki bi mu dopuščala sporna ravnanja, torej nasip peska na traso, po kateri že vse od nakupa nepremičnine vozi, preuranjena in nepodprta z dejstvi. Ob dejstvu, da se pred naslovnim sodiščem med istima strankama vodi postopek opr. št. P 875/2005, katerega predmet je ugotovitev obstoja oz. neobstoja je predmetna izpodbijana odločitev sodišča preuranjena. Sodišče bi lahko zadevo rešilo, vendar bi moralo poprej ugotavljati dejstva, povezana z obstojem oz. neobstojem služnostne pravice. Kljub tosmernim trditvam toženca in vsebini njegove izpovedi sodišče tega ni storilo in se v sodbi z vprašanjem obstoja služnosti, ki je bistvena za rešitev predmetnega spora, sploh ni ukvarjalo. Sodišče prve stopnje ni pridobilo spisa P 875/2005 in ni pojasnilo, zakaj je ta dokazni predlog zavrnilo kot nepotreben. Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen oz. podredno pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga zavrnitev pritožbe in izpostavlja, da tožeča stranka v predmetni pravdi ni dokazovala obstoja služnostne pravice in tudi ne v pravdi naslovnega sodišča P 875/2005. V predmetni pritožbi je špekulativno zapisano, da je predmet pravde P 875/2005 ugotovitev obstoja oz. neobstoja, pri čemer pritožnik verjetno misli na služnostno pravico. V pravdi naslovnega sodišča pa se ne dokazuje obstoj služnostne pravice, temveč se le s strani istih tožnikov kot v predmetni pravdi dokazuje neobstoj služnostne pravice in zahtevek za opustitev vožnje oz. voženj in hoje preko zemljišča tožnikov, ki sicer sedaj potekajo v korist toženčeve nepremičnine. Sodišče prve stopnje je po mnenju tožeče stranke pravilno ugotovilo dejansko stanje in pojasnilo razloge, zakaj mora toženec pesek s kolovoza odstraniti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno neizpodbijane so ugotovitve sodišče prve stopnje, da je dne 19. 5. 2007 pripeljal tovornjak in zasul pesek, toženčeva sinova pa sta po naročilu toženca pesek posipavala in ravnala po dveh jamah, ki sta na parceli tožnikov in kot je vidno na fotografiji ..., ter da je naslednjega dne toženec vozil avtomobil s priklopljeno tovorno prikolico, na kateri je bil naložen pesek, njegova sinova pa sta s prikolice sipala pesek in utrjevala levo in desno kolesnico, približno širine 1 m in dolžine 12 m, to je po celotni dolžini parc. št. ... k.o. T., v smeri proti parc. št. ... iste k.o. Neizpodbijane so tudi nadaljnje ugotovitve, da je bilo 19. in 20. 5. 2007 s strani toženca nasipanega in utrjenega peska na parceli št. ... v dolžini cca 1 m in parc. št. ... v dolžini cca 12 m, slednji po celotni dolžini, ki so v lasti tožnikov, proti nepremičninam toženca na parc. št. ... vse v k.o. T. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je bilo toženčevo ravnanje protipravno, saj do takšnega ravnanja ni upravičen oz. te pravice ni imel. Tožencu trditve, da obstoji stvarna služnost in da z ravnanji, kot jih v tožbi zatrjujeta tožnika, zgolj izvršuje tisto, kar je v domeni lastnika in posestnika gospodujoče nepremičnine, torej da vzdržuje služnostno pot, ni uspelo dokazati. Pritožbena trditev, da izpodbijana sodba glede ugotovitve, da naj toženec ne bi imel služnostne pravice hoje in voženj po predmetnih nepremičninah nima razlogov o odločilnih dejstvih, ni utemeljena. Ni res, da je sodišče zgolj zapisalo, da služnostna pravica v korist nepremičnin, katerih lastnik je toženec, v zemljiško knjigo ni vpisana, pač pa je sodišče zaključilo, da trditve, da služnostna pravica obstoji, toženec ni uspel dokazati. Na naroku (list. št. ...) je toženčev pooblaščenec navedel, da je predlagal dokaz z vpogledom v spis P 875/05 iz razloga, da se sodišče seznani z dejstvom, da teče postopek zaradi ugotovitve neobstoja stvarne služnosti in prepovedi uporabe sporne poti. Ker je tožeča stranka, kot izhaja iz zapisnika, na to navedbo odgovorila, da ni sporno, da postopek teče, je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izvedbo dokaza z vpogledom v spis P 875/2005, saj se nesporna dejstva ne dokazujejo (I. odst. 214. čl. ZPP). Toženec je v odgovoru na tožbo glede služnosti zgolj trdil, da služnost obstoji in da tožnika tožita na ugotovitev neobstoja služnosti. V dokaz svoje trditve, da služnost obstoji, je predlagal zaslišanje strank. Iz zaključka sodišča, da tožencu ni uspelo dokazati obstoja služnostne pravice, izhaja, da sodišče toženčevi izpovedbi v zvezi s tem zatrjevanjem ni sledilo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da toženec ni uspel dokazati obstoja služnostne pravice, tudi ni bilo razlogov za prekinitev postopka do rešitve zadeve P 875/2005. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi pravilne dokazne ocene izvedenih dokazov utemeljeno zaključilo, da je toženec s posipavanjem in ravnanjem peska po zemljišču last tožnikov v dneh 19. in 20. 5. 2007 vznemirjal oba tožnika. Glede na obrazloženo je torej pravilno uporabilo materialno pravo, to je I. odst. 99. čl. Stvarnopravnega zakonika, po katerem lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer drugače, ne pa z odvzemom stvari.

Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (I. odst. 165. čl. v zv. s I. odst. 154. čl. ZPP). Prav tako mora sama kriti stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo kriti sama tožena stranka, saj z navedbami v odgovoru na pritožbo ni z ničemer doprinesla k rešitvi pritožbe in so bili zato ti stroški za pravdo nepotrebni (I. odst. 165. čl. v zv. s I. odst. 155. čl. ZPP).