Jedro

Elektroinštalatersko delo (polaganje kablov) na lestvi tipa A, s stojiščem 1,5 m od tal, katerega način, hitrost, intenzivnost lahko delujoči sam uravnava, ni nevarna dejavnost. Tožnik ni navedel okoliščin, ki bi kazale na krivdo delodajalca za to, da je tožnik, stoječ na razprti lestvi tipa A, izgubil ravnotežje, zato delodajalčeva krivda ni izkazana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 9.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi nesreče pri delu. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 23,70 EUR.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe z izdajo vmesne sodbe, da je zahtevek po temelju utemeljen. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Graja zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče A. A. in zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca iz varstva pri delu. V nasprotju s sodiščem prve stopnje meni, da je dokazni predlog za zaslišanje priče (predstavnika delodajalca) utemeljen, ker je bilo pojasnjeno, da bo priča predstavila konkretne okoliščine delovne nesreče, odreditev dela, način dela na višini brez učinkovite zaščite pred padcem z delovne lestve. Zavrnitve dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca iz varstva pri delu sodišče prve stopnje ni pojasnilo. Meni, da je delo, kakršnega je opravljal tožnik, in pri tem izgubil ravnotežje, nevarna dejavnost. Razen tega delo ni bilo ustrezno organizirano; tožnik ni bil ustrezno zaščiten. Imeti bi moral pomoč vsaj enega delavca, ki bi pridržal lestev; delo na višini bi moralo biti organizirano na delovnem odru, zaščitenem z ograjo. Lestev tipa A ni bila primeren delovni pripomoček, ker je bila majava in ni bila brezhibna in ker pri izvajanju elektro inštalacij nastajajo odpadki ometa in prašni delci, ki povzročajo spolzkost in drsljivost tal. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dokazni predlog za raziskavo nesreče s pomočjo izvedenca iz varstva pri delu je sodišče prve stopnje res zavrnilo, ne da bi navedlo razloge za zavrnitev dokaznega predloga. Gre za kršitev postopka, ker mora sodišče svojo odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga pojasniti (drugi odstavek 287. čl. ZPP). Ker pa ta kršitev postopka na odločitev ni vplivala, podlage za poseganje v odločitev prvostopenjskega sodišča ni (prvi odstavek 339. čl. ZPP).

5. Načeloma mora sodišče predlagane dokaze – če se z njimi dokazujejo pravno relevantna dejstva – izvesti. Dokazovanje pravno relevantnih dejstev mora biti stranki omogočeno, saj je izid postopka odvisen od njihove (ne)izkazanosti. V praksi se dokazni predlog zavrne, če bi se z njim dokazovalo dejstvo, ki ni pravno relevantno ali je že dokazano, ali če je dokaz očitno neprimeren za dokazovanje zatrjevanega dejstva. Dokazni predlog za postavitev izvedenca iz varstva pri delu ni substanciran. Tožeča stranka, ki ga je na naroku dne 18.3.2015 podala, ni navedla, katera dejstva naj bi se s pomočjo izvedenca ugotavljala oz. katera vprašanja razčiščevala. Dejstev oz. okoliščin, ki bi jih bilo treba ugotavljati s pomočjo izvedenca, ni.

6. Pritožba neutemeljeno graja tudi zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče A. A. Tožnik je navedel, da priča pozna konkretne okoliščine v zvezi z odreditvijo dela, nesrečo in prijavo poškodbe pri delu. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da dejstva, zaradi dokazovanja katerih je bilo zaslišanje predlagano, niso sporna. Glede načina postavitve lestve, na kateri je tožnik stal, je sodišče prve stopnje sledilo trditvi tožeče stranke, da je stal na razprti lestvi. Delo, pri katerem je prišlo do škodnega dogodka, je bilo tožniku odrejeno s strani nadrejenih. O nezgodi oz. poškodbi pri delu je bila izdelana prijava, ki je v spisu označena kot dokaz A 2. 7. Tožeča stranka v tožbi vzrok za tožnikovo poškodbo pripisuje zdrsu lestve, na naroku pa je zanikala trditev tožene stranke, da lestve tožnik ni razprl. Tožena stranka zatrjuje, da je tožnik stal na nerazprti, na steno prislonjeni lestvi in da je lestev iz takega položaja zdrsnila, tožnik pa zaradi zdrsa poškodoval. Sodišče prve stopnje je sledilo tožeči stranki, da je tožnik stal na razprti lestvi, ker je tako izpovedal tožnik. Listinska dokaza (prijava nezgode-poškodbe pri delu – dokaz 2, dopis zavarovalnici – dokaz B 3) sicer potrjujeta navedbo tožene stranke, vendar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča odločilna tožnikova izpoved. Tožnik je bil v nesreči udeležen, zato je njegova izpoved neposreden dokaz. Ostali dokazi, vključno z zaslišanjem B. B., pa so glede poteka škodnega dogodka zgolj posreden dokaz. Tožnik, zaslišan kot stranka, je izpovedal, da je stal na razprti lestvi. Ni izpovedal, da bi padel in se poškodoval zaradi zdrsa lestve; kot vzrok za padec je navedel izgubo ravnotežja. Očitka, da delodajalec ni poskrbel za to, da lestev ne bi zdrsnila in da ni zagotovil varnega delovnega okolja z dodatnim delavcem, ki bi skrbel za stabilnost lestve, se zaradi ugotovljenega načina nastanka škode pokažeta za brezpredmetna. V osmi točki obrazložitve je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo, da ni odločilno in ni treba ugotavljati, ali je lestev zdrsnila zaradi načina tožnikove uporabe ali zaradi podlage, na kateri je stala. Iz istega razloga se ni treba opredeljevati, ali je bila lestev tipa A primerna ali ne. Nepotrebno je ugotavljanje, ali bi moral delodajalec tožniku za pomoč pri odrejenem delu zagotoviti sodelavca, ki bi držal lestev ali delo organizirati na delovnem odru, saj je razprta lestev tipa A stabilna. Obstoj krivdne odgovornosti delodajalca se na osnovi 131. čl. OZ sicer domneva, vendar mora oškodovani delavec navesti, sodišče pa ugotoviti dejstva, iz katerih izhaja, da je škodo povzročil delodajalec. Ker tožeča stranka ni navedla okoliščin, ki bi kazale na krivdo delodajalca za to, da je tožnik, stoječ na razprti lestvi tipa A, izgubil ravnotežje, je pravilna prvostopenjska ugotovitev, da delodajalčeva krivda ni izkazana.

8. Trditev, da lestev, ki jo je tožnik uporabil, ni bila nova in brezhibna, je neupoštevna pritožbena novota (prvi odstavek 337. čl. ZPP). Trditev o neustrezni delovni pripravi – lestvi – tožeča stranka ni postavila. V postopku pred sodiščem prve stopnje nobena od strank tega dejstva ni zatrjevala.

9. Tudi pritožbeni trditvi, da je delo v ugotovljenih okoliščinah – na lesti, na višini 1,5 m od tal – nevarna dejavnost, ni mogoče pritrditi. Zaradi možnega padca v globino in posledično večjih poškodb kot pri padcu na ravni površini je delo na navedeni višini sicer bolj nevarno kot delo na tleh, ni pa mogoče pritrditi tožniku, da je njegovo delo treba opredeliti kot nevarno dejavnost. Po sodni praksi gre za nevarno dejavnost in s tem objektivno odgovornost izvajalca takrat, ko obstaja velika in nepredvidljiva nevarnost nastanka škode, ki se ji niti pri njenem skrbnem opravljanju ni mogoče izogniti. Delo na višini 1,5 m od tal, katerega način, hitrost, intenzivnost lahko delavec sam uravnava, ni nevarna dejavnost. Hoja po lestvi in delo na lestvi namreč ob običajni uporabi in pazljivosti navadno ne privede do padca ali nastanka škode, tudi v ugotovljenih okoliščinah ne. Tudi zaradi dejstva, da prislonjena lestev lahko zdrsne, elektro-inštalaterskih del (polaganja kablov) na lestvi, s stojiščem 1,5 m od tal, ni mogoče opredeliti za nevarno dejavnost. Možnost zdrsa je izkustveno predvidljiva nevarnost, s katero delujoči lahko računa in se ji z ustrezno pripravo na delo lahko izogne ali jo odpravi.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena.