Jedro

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 13. člena ZVEtL-1. Sodišče v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi med drugim tudi evidentira spremembe v zemljiškem katastru in katastru stavb, pri čemer za te potrebe pridobi strokovno podlago. Ko to strokovno podlago pridobi, se zainteresirane osebe o njej lahko izjavijo.

Sodišče s tem sklepom presodi zgolj skladnost elaborata s svojimi navodili in stanjem v naravi (vsebinska pravilnost) ter skladnost s tehničnimi pravili (formalna ustreznost). Gre za vmesni ugotovitveni postopek, saj se v njem obravnava izvedba parcelacije za zagotovitev ustrezne podlage za izvedbo vpisa in se presojajo morebitni ugovori udeležencev zoper tako strokovno podlago, medtem ko je upravnemu organu (katastru nepremičnin) pridržan le katastrski vpis. Obliko, vsebino in sestavine elaborata oziroma strokovne podlage pa natančneje določa Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin, ki velja od 4. 4. 2022 (v nadaljevanju Pravilnik), pred tem pa je navedeno urejal Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.

Tako A. Božič Penko, J. Debevec, B. Jan Bufon, M. Ovčak Kos, R. Štravs in L. Ude, Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, Lexpera GV založba, Ljubljana 2023, komentar k 13. členu, str. 77.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1Tako sklep VSL I Cp 31/2018 z dne 8. 8. 2018.

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je elaborat parcelacije št. X (elaborat je v informacijskem sistemu kataster vpisan pod ID elaborata: ...), ki je bil poslan v izjavo vsem udeležencem postopka, primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa (točka I. izreka). Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, da prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru na podlagi elaborata, ki je v IS katastru vpisan pod ID elaborata: ... in sodišču posreduje obvestilo o tem (točka II. izreka). Prav tako je odločilo, da je elaborat št. X pod prilogo C11 (ID elaborata: ...) sestavni del tega sklepa (točka III. izreka).

2.Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1). Navaja, da je nasprotna udeleženka obnovila obstoječe rusko kegljišče, ki se nahaja neposredno poleg balinišča, ki je bilo obnovljeno leta 2018. S tem je bila zagotovljena ustrezna športno-rekreacijska infrastruktura predvsem starejšim in invalidom, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, rusko kegljišče pa predstavlja tudi dopolnitev športnih aktivnosti na tej lokaciji, ki se izvajajo na balinišču. Navedeno kegljišče je obstajalo že v preteklosti in je sedaj bilo obnovljeno, pri čemer je nasprotni udeleženec naknadno ugotovil, da v naravi to rusko kegljišče poteka malo višje, kot je zarisano na predlogu za določitev pripadajočega zemljišča. S tem namenom je nasprotna udeleženka predlagala, da izvedenec še enkrat preveri obseg funkcionalnega zemljišča tudi v tem delu. Zato je nasprotna udeleženka že v postopku pred sodiščem prve stopnje navajala, da je glede na dejansko stanje v naravi tega ruskega kegljišča, najbolj primerno, da se naredi oziroma izvede parcelacija glede na predlagano novo varianto C, in da se iz funkcionalnega zemljišča izvzame del, ki predstavlja ograjen del ruskega kegljišča, saj tudi v naravi v tem delu poteka ograja okrog kegljišča. Takšna parcelacija in določitev funkcionalnega zemljišča bi bila najbolj ustrezna stanju v naravi. S tem namenom je nasprotna udeleženka navajala, da ni razumske razlage, da je sodišče izbralo varianto B, oziroma da sodišče ni izbralo, kot je predlagala nasprotna udeleženka, variante C. Tako ni mogoče ugotoviti, zakaj je sodišče sprejelo takšno odločitev, torej zakaj je sprejelo kot navedeno varianto B, oziroma zakaj ni sledilo nasprotnemu udeležencu v tem delu. Elaborat bo vplival na meje parcel in potem ne more biti drugače določeno pripadajoče zemljišče. Tudi ni mogoče ugotoviti, če je novo nastala parcelna meja določena ob robu ograje kegljišča, in če je to v varianti B upoštevano, saj je vse temeljilo na terenskih ogledih v preteklosti pred dokončanjem tega kegljišča. Parcelne meje bi naj bile skladne s tem, kakor je sedaj stanje v naravi, in če je sedanji elaborat narejen po aktualnem stanju v naravi in so upoštevane meje kegljišča in ograje okrog njega, je nasprotna udeleženka predlagala, da se o tem izvedenec tudi izjasni.

Iz priloženega ortofoto posnetka, priloženega k vlogi nasprotne udeleženke z dne 30. 4. 2024 pa izhaja, da naj bi sprejeta bodoča parcelna meja bila znotraj ograje kegljišča, kar nasprotna udeleženka ocenjuje, da ni pravilno.

2Ur. l. RS št. 41/22, začetek veljavnosti 24. 3. 2022, začetek uporabe 4. 4. 2022.

Nasprotna udeleženka pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Predlagateljica in udeleženka postopka sta v odgovorih na pritožbo prerekala navedbe iz pritožbe nasprotne udeleženke in se zavzemala za njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

43. člen ZVEtL-1 določa, da sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti: 1. katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo, kot na primer projektne rešitve, investicijska dokumentacija, obračuni pogodbene cene, zapisniki o ugotovitvi vrednosti stanovanj in podobno, 2. katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, 3. preteklo redno rabo zemljišča in 4. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Če se z uporabo meril po prejšnjem odstavku ne dokaže drugače, se za pripadajoče zemljišče šteje tisto zemljišče, ki je bilo z upravno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela stavbe. V primeru, ko ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, sodišče sporni prostor razdeli po prostem preudarku. Pri tem pravično oceni zlasti predloge udeležencev, prostorsko pogojenost in funkcionalno povezanost zemljišča s posamezno stavbo.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1, pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1.

Iz pritožbe sicer izhaja, da se tožeča stranka pritožuje tudi iz pritožbenega razloga "bistvene kršitve določb postopka", vendar v pritožbi ne konkretizira, katero bistveno kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, očita sodišču prve stopnje, niti tega ni razbrati iz pritožbenih zatrjevanj. Bistvene kršitve določb postopka, ki niso del uradnega preizkusa (4., 5., 8., 9., 10., 13. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1.), namreč pritožbeno sodišče preizkusi le v okviru izrecno konkretiziranih trditev v pritožbi. Golo sklicevanje na ta pritožbeni razlog je zato v pritožbenem postopku neupoštevno.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 13. člena ZVEtL-1. Sodišče v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi med drugim tudi evidentira spremembe v zemljiškem katastru in katastru stavb, pri čemer za te potrebe pridobi strokovno podlago. Ko to strokovno podlago pridobi, se zainteresirane osebe o njej lahko izjavijo. Sodišče nato lahko strokovno podlago predhodno pošlje v preveritev strokovnemu pristojnemu upravnemu organu, nato pa s sklepom v skladu s šestim odstavkom 13. člena ZVEtL-1 ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, zoper ta sklep pa je dopustna posebna pritožba. Sodišče s tem sklepom presodi zgolj skladnost elaborata s svojimi navodili in stanjem v naravi (vsebinska pravilnost) ter skladnost s tehničnimi pravili (formalna ustreznost).

Gre za vmesni ugotovitveni postopek, saj se v njem obravnava izvedba parcelacije za zagotovitev ustrezne podlage za izvedbo vpisa in se presojajo morebitni ugovori udeležencev zoper tako strokovno podlago, medtem ko je upravnemu organu (katastru nepremičnin) pridržan le katastrski vpis.

Zveza:

Obliko, vsebino in sestavine elaborata oziroma strokovne podlage pa natančneje določa Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin, ki velja od 4. 4. 2022 (v nadaljevanju Pravilnik), pred tem pa je navedeno urejal Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.

Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje po pridobitvi prvega elaborata oziroma strokovne podlage, le-tega poslalo strankam postopka v izjavo in na predlog nasprotne udeleženke tedaj tudi pozvalo geodetsko podjetje, da dodatno preveri tudi varianto glede ruskega kegljišča. Dne 10. 5. 2021 je geodetsko podjetje A. d.o.o. izdelalo varianto B in C glede določitve parcele pripadajočega zemljišča, ki se nanaša na lego ruskega kegljišča. Nasprotna udeleženka se je zavzemala za varianto C, medtem ko je sodišče po vloženih ugovorih geodetskemu podjetju naložilo izdelavo končnega elaborata z varianto B. Zaradi spremembe zakonodaje v letu 2022, je nato sodišče prve stopnje ponovno pozvalo geodetsko podjetje, da pripravi nov elaborat skladno s to zakonodajo, pri čemer je predloženi elaborat št. X ostal enak v delu, v katerem glede ruskega kegljišča vsebuje odmero parcele po varianti B.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ni mogoče ugotoviti, če je v varianti B upoštevano, da bi novonastala parcelna meja bila določena ob robu ograje kegljišča, saj naj bi vse temeljilo na terenskih ogledih v preteklosti pred dokončanjem tega kegljišča. Iz odgovora geodetskega podjetja A. d.o.o. z dne 11. 5. 2021 namreč izdaja, da je geodet varianti B in C izdelal na podlagi predloga nasprotne udeleženke glede na naknadno novonastalo okoliščino ponovne vzpostavitve oziroma obnove ruskega kegljišča in ob upoštevanju vloge z dne 3. 3. 2021, pri obeh pa je upoštevano, da glede na Idejni projekt - Načrt arhitekture - Karta 'situacija' (izdelal: B. d.o.o., maj 2012) na lokaciji 'rusko kegljišče' ni nobenih (obstoječih ali načrtovanih) ureditev, zaradi katerih bi bilo treba zemljišče na tej lokaciji upoštevati kot del pripadajočega zemljišča stavbe ... 4. Geodetsko podjetje je torej upoštevalo stanje v naravi. Nadalje pa iz vloge A. d.o.o. z dne 11. 5. 2021 na str. 4 še izhaja, da je pri varianti C upoštevano tudi in zlasti območje ruskega kegljišča, ki je prikazano v skici (obnovljenega) kegljišča, priloženi k vlogi nasprotne udeleženke z dne 3. 3. 2021 (dokaz B11).

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 13, 42, 43

Kot izhaja iz navedb nasprotne udeleženke v postopku pred sodiščem prve stopnje in sedaj v pritožbi, se slednje nanašajo na vprašanje, kje bo potekala meja med ruskim kegljiščem in pripadajočim zemljiščem k stavbi stoječi na parc. št. 993/3, k.o. ..., oziroma na vprašanje lastninske pravice na delu pripadajočega zemljišča. V tej fazi postopka so torej te navedbe nasprotne udeleženke pravno nerelevantne, zato sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitve pravice do izjave, ko v sklepu ni podrobneje odgovarjalo nanje. Bo pa moralo sodišče prve stopnje tovrstna zatrjevanja nasprotne udeleženke upoštevati pri izdaji končne odločbe v skladu z 42. in 43. členom ZVEtL-1. V tej fazi postopka zato ni mogoče očitati sodišču prve stopnje, da je s tem, ko pripravljavca elaborata ni pozvalo, da se izjasni, kje poteka varianta B v naravi, in ko slednjega ni zaslišalo kršilo pravico do izjave, oziroma do kontradiktornega postopka iz 8. točke drugega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1.

Ker nasprotna udeleženka niti pred sodiščem prve stopnje, niti sedaj v pritožbi, tudi ne graja, da elaborat ne bi bil izdelan v skladu z zahtevami iz zgoraj navedenega Pravilnika, je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pridruženi dokumenti:*

V obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče odločilo po sodnici posameznici, saj gre za vmesni sklep, s katerim se postopek na prvi stopnji še ni končal (drugi odstavek 20. člena ZNP-1).

-------------------------------

1Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

2Glej npr. sklepe tukajšnjega sodišča (na katere opozarja pritožba) I Cp 1905/2012 z dne 4. 7. 2012, I Cp 296/2014 z dne 29. 1. 2014 in I Cp 3377/2016 z dne 3. 1. 2017.

3Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

4Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami.