Jedro

V ponovljenem postopku je potrebno, da tožena stranka pribavi celoten spis Sodnika za prekrške P... , te podatke pa primerja s podatki depeše PP A in podatki, ki izhajajo iz prošenj za azil in ob uporabi načela proste presoje dokazov (10. člen ZUP) ponovno odloči o stvari. Pri tem pa mora tožena stranka tudi ugotavljati ali so v primeru tožnikov izpolnjeni pogoji, ki so določeni v 1., 2. in 3. točki 6. alinee 2. člena ZAzil.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve št... z dne 10. 12. 2003 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožnike se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom združila upravne stvari vseh treh tožnikov v en postopek, nato pa je njihove prošnje za azil zavrgla. Tožena stranka navaja, da je v predhodnem postopku ugotovila na podlagi depeše PP A št... z dne 13. 10. 2003, da so tožniki ilegalno prestopili državno mejo 12. 10. 2003 iz Republike Madžarske v neposredni bližini mejnega prehoda B. Tožena stranka navaja, da je Vlada Republike Slovenije 11. 7. 2002 sprejela Odlok o določitvi varnih tretjih držav št. 262-08/2002-1 (Uradni list RS, št. 63/02) o tem, da je Republika Madžarska varna tretja država v smislu določb 6. alinee 1. odstavka 2. člena Zakona o azilu. Tožena stranka navaja, da ker je bilo ugotovljeno, da so tožniki prišli iz te države, se njihove vloge zavržejo na podlagi 37. člena Zakona o azilu.

Tožniki v tožbi navajajo, da tožena stranka ni pravilno uporabila določb mednarodnih in notranjih predpisov in tudi ni pravilno ugotovila dejanskega stanja. V Slovenijo so vstopili 12. 10. 2003 in poskušali zaprositi za azil. Formalno so vlogo podali šele 30. 10. 2003. Tožniki navajajo, da tožena stranka tudi z gotovostjo ni ugotovila ali so prišli iz Madžarske, pri podaji vloge za azil so navedli, da so ilegalno, zaprti v tovornjaku potovali iz Turčije v Slovenijo in ne vedo preko katerih držav so potovali. Tožniki se sklicujejo na sodbo tukajšnjega sodišča opr. št. U... v zadevi AA, s katerim so tožniki zaprosili za azil. Tožniki menijo, da tožena stranka ni navedla dejanskega stanja in dokazov, ki naj bi jih izvedla v postopku in kako je te presodila. Poleg tega pa tožena stranka ni ugotavljala ali je za tožnike osebna vrnitev na Madžarsko varna ali ne. Prav tako tožena stranka ni ugotavljala ali se tožniki lahko vrnejo v Republiko Madžarsko in ali so izpolnjeni pogoji po Sporazumu o ponovni pripustitvi med državama Slovenijo in Madžarsko. Prav tako ni sledila direktivi EU o minimalnih garancijah v azilnem postopku in 2. členu Zakona o azilu in ni dobila zagotovila, da bo Madžarska tožnike sprejela v azilni postopek. Tožniki predlagajo, da se odločba tožene stranke odpravi in ugodi njihovemu zahtevku oziroma da se zadeva vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje. Hkrati predlagajo, da se jih oprosti plačila stroškov postopka iz humanitarnih razlogov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je na podlagi depeše PU A in na podlagi odločbe o prekršku št. P... z dne 13. 10. 2003 Sodnika za prekrške v C ugotovila, da so tožniki prišli v Republiko Slovenijo iz Madžarske, kar so tožniki v zagovoru pri Sodniku za prekrške tudi priznali. Tožena stranka meni, da je postopala v skladu z določbami materialnega zakona in Zakona o splošnem upravnem postopku in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je odločila na podlagi 1. odstavka 37. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99, 124/00, 67/01 in 98/03, v nadaljevanju: ZAzil), po katerem prosilcu za azil, ki prihaja iz varne tretje države v smislu 2. člena ZAzil, pristojni organ prošnjo za azil s sklepom zavrže. Tožena stranka se v svoji obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na depešo PP A št... z dne 13. 10. 2003, na podlagi katere je tožena stranka ugotovila, da so tožniki 12. 10. 2003 ilegalno prestopili državno mejo iz Republike Madžarske. Iz upravnega spisa pa izhaja, da je tožena stranka pridobila tudi odločbo o prekršku št. P... z dne 13. 10. 2003 Sodnika za prekrške v C, prav tako pa so tožniki podali prošnjo za azil na predpisanem obrazcu. Po presoji sodišča pa tožena stranka ni navedla razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov in ni navedla razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev (3. in 5. točka 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP). Tožena stranka se ni opredelila do izjave tožnikov, da ne vedo povedati preko katerih držav naj bi potovali iz Turčije v Slovenijo, ker naj bi bili skriti na tovornem vozilu, tožena stranka pa svoje odločitve tudi ni oprla na odločbo oziroma podatke Sodnika za prekrške, tako kot navaja v odgovoru na tožbo.

V ponovljenem postopku je potrebno, da tožena stranka pribavi celoten spis Sodnika za prekrške v C P.... , te podatke pa primerja s podatki depeše PP A in podatki, ki izhajajo iz prošenj za azil in ob uporabi načela proste presoje dokazov (10. člen ZUP) ponovno odloči o stvari. Pri tem pa mora tožena stranka tudi ugotavljati ali so v primeru tožnikov izpolnjeni pogoji, ki so določeni v 1., 2. in 3. točki 6. alinee 2. člena ZAzil. Sodišče je tožbi ugodilo, ker je bilo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) v zvezi z 2. odstavkom 39. člena ZAzil in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.

K 2. točki izreka: Tožniki predlagajo oprostitev plačila stroškov postopka iz humanitarnih razlogov. Iz spisa pa izhaja, da so tožnikom nastali le stroški plačila sodnih taks, zato je sodišče štelo, da so tožniki predlagali oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče je tožnike oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, RS, št. 14/91 in nadaljnji). Iz podatkov v upravnem spisu namreč izhaja, da tožniki nimajo sredstev za preživljanje, pri svoji odločitvi pa je sodišče upoštevalo tudi njihov status.