Jedro

Zamujen je absolutni triletni rok za izpodbijanje pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da je sodna poravnava z dne 18.10.1993 (opr. št. II R 1118/93) neveljavna v tistem delu, ki se nanaša na zastavitev tožničine nerazdeljene polovice stanovanja v Ljubljani. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po določbi 54. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti pa ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Drugi toženec je razpolagal s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju, enako pa tudi s tožničinim deležem. Prva tožena stranka je bila s tem seznanjena. Zato je sporazum neveljaven v tistem delu, ki se tiče zastavitve tožnici lastne ene neoddeljene polovice stanovanja.

Toženec je razpolagal s premoženjem, ki ni njegovo. Na hipotekarnega upnika ni mogel prenesti več pravic, kot jih je imel sam. Njegovo ravnanje je tudi v nasprotju z moralo in temeljnimi načeli, ki veljajo v prometu z nepremičninami. Možna bi bila tudi uporaba določbe 88. člena ZOR: tožnica ne more biti zavezana, ker pravnega posla, ki je zadeval tudi njo, nikoli ni odobrila. Do navedenih pravnih problemov se sodišče druge stopnje ni opredelilo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Končno pa izpodbijana sodba ter sodba sodišča prve stopnje temeljita na domnevah in na naključjih, ne pa na gotovosti. Tudi to kaže na bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Tožene stranke na revizijo niso odgovorile, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje se je v celoti strinjalo z natančno obrazloženimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, posebej s sklepanjem, da je tožnica vedela za sporazum z dne 18.10.1993, po katerem je hipotekarnemu upniku, prvi toženi stranki, bila dana v zastavo tudi njej neoddeljena polovica skupnega, v zakonski zvezi s tožencem pridobljenega premoženja, stanovanja št. v Ljubljani.

Revizija v nasprotju s podatki spisa obema sodbama očita, da se nista opredelili do odločilnih dejstev. Nasprotno, navedena opredelitev je zelo natančna in jo je z zanesljivostjo mogoče preizkusiti. Tožnica je opravljala knjigovodske posle za skupno firmo, tretjetoženo stranko, zaradi česar je bilo sprejeto sklepanje, da je bila sproti seznanjena z vsemi pomembnejšimi odločitvami v firmi, pri katerih je potem tudi sama sodelovala. Ugotovljeno je, da je znala voditi poslovanje firme, podjetje pa je bilo tudi družinsko. Očitek, da sodbi sodišč druge in prve stopnje vsebujeta bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, torej ni utemeljen. V bistvu navedeni očitek meri na domnevno zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Že opisane dejanske ugotovitve pa so imele za posledico pravno sklepanje, po katerem je tožnica zamudila rok za uveljavljanje pravice do zahtevka za razveljavitev izpodbojne pogodbe (117. člen ZOR). Navedena pravica namreč preneha s pretekom enega leta od dneva, ko se je zvedelo za razlog izpodbojnosti, pri čemer pa v vsakem primeru ta preneha s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena. Navedeno pravno sklepanje je logična posledica dejanskih ugotovitev, v reviziji predlagana uporaba določbe 88. člena ZOR ali morebiti celo ponujena razlaga, po kateri naj bi sporni sporazum nasprotoval morali, pa nima utemeljitve.

Zavrnitev revizije temelji na določbi 378. člena ZPP.