Jedro

Sodišče v postopku začasne odredbe ni dolžno opravljati uradnih poizvedb o dolžnikovem premoženju. Tudi določbe 31. člena ZIZ ni mogoče uporabiti smiselno v postopku zavarovanja.

Tožeča stranka ni izkazala pogojev iz 270. členu ZIZ. Navedla je le, da je toženec odsvojil svoj poslovni delež in ga 100 % prenesel na svojo sorodnico, ob tem pa ni navedla ali ga je odsvojil brezplačno ali pa je zanj prejel plačilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi stroške postopka z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo, s katero je tožeča stranka predlagala zavarovanja, s katerimi se toženi stranki prepove odtujitev, obremenitev in razpolaganje: - z njenim (so)lastninskim deležem ...na nepremičnini z ID znakom.... (ID....), vpisani v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v …...z vpisom prepovedi v zemljiški knjigi; - s sredstvi na računih...., odprtih pri.....s prepovedjo vsem organizacijam za plačilni promet (bankam), pri katerih ima tožena stranka odprte račune, da po nalogu tožene stranke ali njenega morebitnega pooblaščenca toženi stranki ali komurkoli drugemu iz računov tožene stranke izplačajo znesek do višine zavarovane terjatve (30.079,92 EUR) ali katerikoli znesek, s katerim bi se stanje na računu zmanjšalo pod 30.079,92 EUR; - s prejemki iz delovnega razmerja, prejemki socialnega zavarovanja in drugimi stalnimi denarnimi prejemki, ki jih tožena stranka prejema pri … izplačevalcu prejemkov pa se prepove, da toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu izplača prejemke do višine zavarovane terjatve, pri čemer naj upošteva prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ, in omejitev izvršbe po 102. členu ZIZ; - z njenimi premičninami (predvsem vozili) do višine zavarovane terjatve, ki se nahajajo na naslovu tožene stranke ali kjerkoli drugje, s tem, da se premičnine zarubijo, njihov delež pa vpiše v ustrezne registre po 81. členu ZIZ; - z vrednostnimi papirji, katerih lastnik je tožena stranka, na tretje osebe, razen prenosa na tožečo stranko, prepoved razpolaganja pa se zaznamuje pri KDD d.d. Ljubljana; - z njenimi poslovnimi deleži v družbah.... matične številke.... z zaznambo te prepovedi v sodnem registru.

Za izvedbo potrebnih neposrednih dejanj zavarovanja iz te začasne odredbe naj se določi izvršitelja M. H..

Ta začasna odredba naj stopi v veljavo takoj in traja še 60 dni po pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe, izdane v tej pravdni zadevi, ugovor zoper izdano začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve.

Tožena stranka pa mora tožeči stranki v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti stroške postopka v zvezi z začasno odredbo v znesku ….EUR; v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega naslednjega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (1. točka izreka).

Hkrati je odločilo, da tožeča stranka sama nosi stroške postopka zavarovanja (2. točka izreka).

2. Proti sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa, da izpodbijani sklep spremeni in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

3. V bistvenem so pritožbeni razlogi naslednji: - tožena stranka je odsvojila 100 % delež v d.o.o., kar jemlje tožeči stranki še tisto malo možnosti za izterjavo terjatve, kar za tožečo stranko pomeni, da je tožena stranka s svojim premoženjem razpolagala na takšen način, da je prav to razpolaganje vzrok za obstoj nevarnosti, da tožeča stranka svoje terjatve ne bo mogla izterjati: - tožeča stranka ne razpolaga z nobenimi podatki o toženčevem premoženju, pri tem, ko jih je poskušala pridobiti, ni bila uspešna; - iz javno dostopnih podatkov je izvedela samo za toženčev 100 % delež v družbi E. d.o.o., glede ostalih podatkov je predlagala sodišču prve stopnje, da jih pridobi po uradni dolžnosti; - ni ji znan znesek morebitne kupnine za toženčev delež; - tožeča stranka ne razpolaga z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po ZIZ predlagati izvršbo, s katero bi izkazovala svoj pravni interes za pridobitev tovrstnih podatkov; - na sorodnico (toženec stalno biva v stanovanju, katerega lastnica je njegova sorodnica, občasno pa v drugem stanovanju, ki je v lasti iste sorodnice) je prenesel svoja edino tožeči stranki znana sredstva – 100 % poslovni delež v družbi; - izključno sodišče ima možnost pridobivati podatke o premoženju toženca po t.i. križnem sistemu oziroma zbirnega pridobivanja podatkov v smislu, da bi v zemljiški knjigi in sodnem registru posredovalo toženčeve osebne podatke (EMŠO, davčno številko) in zahtevalo podatke o vseh nepremičninah in poslovnih deležih; - sodišče ni zahtevalo od toženca, da naj predloži seznam svojega premoženja po določbi 31. člena ZIZ; - v zvezi z zavrnitvijo predlagane začasne odredbe zaradi neizkazane verjetnosti, da bi toženec z njo pretrpel le neznatno škodo pa tožeča stranka poudarja, da brez podatkov o premoženjskem stanju toženca ni mogoče opraviti presoje o morebitni preobsežnosti posega v toženčevo premoženje; šele tedaj bi sodišče lahko opravilo presojo o (ne) nastanku neznatne škode za toženca.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Sodišču druge stopnje je predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve (270. člen ZIZ). Sodišče izda sklep, s katerim ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja in sicer mora upnik izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 270. člena ZIZ). Upnik pa mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ). Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti le tedaj, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 270. člena ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je sledilo trditvam in predlaganim dokazom tožeče stranke glede verjetnega obstoja terjatve. Predmet tožbenega zahtevka tožeče stranke je namreč odškodninski zahtevek zaradi škodnega ravnanja toženca (nekdanjega direktorja tožeče stranke). Slednji je pred potekom pogodbeno dogovorjenih rokov vezave depozitov denarnih sredstev tožeče stranke, izvedel prenos teh sredstev na novo odprti transakcijski račun pri drugi banki. Škoda naj bi tožeči stranki nastala, ker so denarna sredstva tožeče stranke, od prenakazila na račun druge banke ležala na ne obrestovanem transakcijskem računu. Tožeča stranka pa bi, če ne bi bile depozitne pogodbe predčasno razvezane, prejela višje pogodbene obresti od obresti, ki jih je prejela od sredstev na transakcijskem računu.

8. Sodišče prve stopnje bi ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, če bi tožeča stranka, na kateri je trditveno in dokazno breme (212. in naslednji členi ZPP v zvezi s 15 in 239. členom ZIZ), izkazala, da obstojijo pogoji, ki so kumulativno določeni v 270. členu ZIZ. Tožeča stranka je v postopku navedla le, da je toženec odsvojil svoj poslovni delež v družbi E d.o.o. in ga 100 % prenesel na svojo sorodnico. Ob tem tožeča stranka niti ni navedla ali je toženec svoj 100 % poslovni delež odsvojil brezplačno ali je zanj prejel plačilo.

9. Sklep o začasni odredbi, kadar je izdan v pravdnem ali v kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Tožeča stranka je kot izvršilno sredstvo (sredstvo zavarovanja), ki mora biti navedeno že v predlogu in v sklepu o začasni odredbi navedla vsa sredstva zavarovanja, ki so primeroma našteta v 271. členu ZIZ. Vsa sredstva zavarovanja, ki so navedena v sklepu o začasni odredbi pa so namenjena zavarovanju upnikove terjatve, ne pa sami opravi izvršbe.

Le pri opravi izvršbe, ki jo izvršilno sodišče izvede na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga izda po predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (40. člen ZIZ) so navedena izvršilna sredstva, katerih podatke pridobi sodišče po uradni dolžnosti. To so izvršba na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet, nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo. Upniku, ki predlagajo izvršbo na premičnine pa mu jih v predlogu za izvršbo ni treba natančno označiti (3. in 4. odstavek 40. člena ZIZ). Podatke navedene v 40. členu ZIZ, ki jih lahko upnik pridobi na podlagi izvršilnega naslova, s katerim izkaže pravni interes, pa bi upnik lahko pridobil le, če bi razpolagal z izvršilnim naslovom, nato pa bi lahko predlagal izvršbo na nepremičnino in na poslovni delež v družbah, katerih lastnik in imetnik je toženec.

10. Kot je bilo pojasnjeno pa je sodišče dolžno pridobiti glede navedenih izvršilnih sredstev podatke po uradni dolžnosti le tedaj, ko že teče postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova (in ob pogojih navedenih v 41. členu tudi na podlagi verodostojne listine). Slednje pa ne pomeni, da je v postopku začasne odredbe sodišče dolžno opravljati uradne poizvedbe o dolžnikovem premoženju, kot je to predlagala tožeča stranka. Če bi sodišče prve stopnje smiselno uporabilo določbe o opravi izvršbe tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo, bi tožeča stranka najprej prišla do podatkov o dolžnikovem premoženju in bi v nadaljevanju postopka lahko navajala dejstva v zvezi z izkazanimi pogoji za izdajo začasne odredbe. S tem pa bi bil izničen pomen inštituta začasne odredbe. Sodišče mora namreč najprej ugotoviti ali so pogoji za izdajo začasne odredbe sploh podani in nato sočasno odločiti tudi o zavarovanju upnikove terjatve.

11. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča, da z izdano začasno odredbo tožencu ne bi nastala neznatna škoda, saj bi predstavljala prevelik poseg v njegovo premoženjsko sfero. Tožeča stranka glede razlogov v izpodbijanem sklepu, o pomanjkanju pogoja nastanka neznatne škode, v pritožbi le ponavlja svoje stališče, da ni mogla pridobiti podatkov o premoženju tožene stranke. Na to vprašanje pa je sodišče druge stopnje že odgovorilo v prejšnjih točkah obrazložitve.

12. Tožeča stranka je predlagala sodišču prve stopnje naj pozove toženca, da predloži seznam o stanju svojega premoženja (31. člen ZIZ). Tako kot je bilo razloženo, tudi določila 31. člena ZIZ, ni mogoče smiselno uporabiti v postopku zavarovanja z začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, ki je s sredstvi, primeroma navedenimi v 271. členu ZIZ, namenjena le zavarovanju terjatve in ne opravi izvršbe. Šele pri opravi izvršbe lahko sodišče, če so izkazani pogoji, uporabi institut predložitve seznama dolžnikovega premoženja. Upnik bi moral v postopku oprave izvršbe verjetno izkazati, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bi mogel biti v celoti poplačan. V postopku zavarovanja pa ne gre za poplačilo upnikove terjatve v smislu oprave izvršbe, ampak le za postopek zavarovanja.

13. Tožeča stranka ni zmogla zadostnega trditvenega in dokaznega bremena, da bi lahko uspela v postopku izdaje začasne odredbe. Zato tožeča stranka ni izkazala, da je toženec s svojim premoženjem razpolagal na takšen način, da bi bilo prav njeno razpolaganje vzrok za obstoj nevarnosti, da tožeča stranka svoje terjatve ne bo mogla izterjati.

14. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravne odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZPP). Ob tem pa še pripominja, da je treba pri vsakem zavarovanju spoštovati tudi 3. člen ZIZ, o omejitvi zavarovanja terjatve na potreben obseg, česar tožeča stranka v tem postopku ni upoštevala.

15. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

16. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. v zvezi s 155. členom ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Toženec ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje. Zato je bilo treba njegov stroškovni zahtevek zavrniti.