Jedro

V postopku zaradi insolventnosti, ki je bil začet na predlog dolžnice oziroma njenega zakonitega zastopnika, prokurist za dolžnico ni upravičen opravljati procesnih dejanj.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Na predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložila dolžnica A., d. o. o. (zanjo njen direktor), je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nad njo začelo stečajni postopek.

2.Zoper navedeni sklep se pritožuje prokurist dolžnice, ki predlaga ustavitev stečaja. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov izrecno ne omenja, prav tako ne priglaša stroškov.

3.Pritožba je bila vročena dolžnici, ki nanjo ni odgovorila.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Proti sklepu, izdanem v postopku insolventnosti, ima pravico vložiti pritožbo vsaka stranka tega postopka (razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke); upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, pa ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (126. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Z vložitvijo predloga za začetek postopka se začne predhodni postopek zaradi insolventnosti (drugi odstavek 49. člena ZFPPIPP), v katerem imajo položaj stranke: 1. predlagatelj postopka, 2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj, in 3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku (55. člen ZFPPIPP). Proti sklepu o začetku stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo sme pritožbo vložiti še njen družbenik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil drug družbenik (peti odstavek 234. člena ZFPPIPP).

6.Pritožbo je vložil prokurist dolžnice, ki glede na povzete zakonske določbe te pravice nima. Prokurist sicer v mejah svojih upravičenj lahko zastopa gospodarsko družbo v postopkih pred sodiščem (tretji odstavek 35. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1), vendar pa za razliko od poslovodje ni korporacijski (zakoniti) zastopnik družbe in ne oblikuje njene volje, posebej ne glede začetka stečajnega postopka (VSL sklep Cst 593/2019). To počne poslovodja, ki je tudi dolžan in upravičen predlagati začetek postopka zaradi insolventnosti (prvi odstavek 38. člena ZFPPIPP in 1. točka 231. člena ZFPPIPP). S tem povezana procesna upravičenja dolžnika pripadajo njegovemu zakonitemu zastopniku (poslovodstvu oziroma pri družbi z omejeno odgovornostjo direktorju; 1. točka prvega odstavka 8. člena ZFPPIPP v zvezi z 10. in 515. členom ZGD-1), in ne morda prokuristu. Prokuristov položaj je enak celo v primeru, da dolžnik nima poslovodstva, saj omenjene dolžnosti in upravičenja v zvezi z začetkom stečajnega postopka nad tako družbo (z omejeno odgovornostjo) preidejo na njene družbenike (tretji odstavek 38. člena in prva alineja 5. točke 231. člena ZFPPIPP).

7.Pritožnik zato v konkretnem postopku zaradi insolventnosti (ki je bil začet na predlog dolžnice oziroma njenega zakonitega zastopnika) za dolžnico ni upravičen opravljati procesnih dejanj, kar velja tudi za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Pritožbo je vložil kot prokurist dolžnice in tudi ni zatrjeval oziroma izkazal, da bi bil njen družbenik ali upnik.

8.Pritožba glede na navedene razloge ni dovoljena, zato jo je sodišče zavrglo (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.