Jedro

Opravljeni predobravnavni narok, ki sicer v skrajšanem postopku ni obvezen, je suspendiral posebno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov, pa čeprav je bil predlog za izločitev podan pred začetkom glavne obravnave. Pritožba se zato kot neutemeljena zavrže.

Izrek

Pritožbi se zavržeta kot nedovoljeni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo zahtevo zagovornika obdolženega A. A. za izločitev listinskih dokazov, ki so predstavljeni v izreku izpodbijanega sklepa.

2. Sodišče prve stopnje je pritožbenemu sodišču predložilo pritožbi zagovornikov obdolženih A. A. in B. B., pri čemer je v opombah pripisalo, da odločba o pravnem pouku v izpodbijanem sklepu ni pravilna: "zoper sklep posebna pritožba ni dovoljena ter se sme na podlagi četrtega odstavka 340. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo". V opombi je še zapis, da je sodeča sodnica predložila obe pritožbi skupaj s sklepom pritožbenemu sodišču zaradi novejše sodne prakse, ki jo je zasledila v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 58393/2017 z dne 7. 11. 2018. 3. Na podlagi podatkov v spisu je pritožbeni senat ne glede na citirano odločbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 58393/2017 z dne 7. 11. 2018 presodil, da pritožbi nista dovoljeni in da je pravilen pravni pouk, ki ga je sodeča sodnica zapisala v izpodbijanem sklepu in da judiciran primer v zadevi VII Kp 58393/2017 z dne 7. 12. 2018 ni primerljiv z obravnavano zadevo.

4. V kazenskem postopku zoper obdolžene C. C., B. B. in A. A. se uporabljajo pravila skrajšanega postopka (429. člen ZKP in naslednji). V skrajšanem postopku za razliko od rednega postopka ni dolžnost sodišča, da razpiše predobravnavni narok. V primeru pa, da to stori in ker je v obravnavani zadevi sodeča sodnica po podatkih spisa, list. št. 341 in naslednje opravila predobravnavni narok, na katerem so bili navzoči vse stranke ter zagovorniki obdolžencev, pa je že na tej točki neprimerljivost z zadevo VII Kp 58393/2017. Iz vsebine zapisnika o predobravnavnem naroku še izhaja, da je ta potekel po pravilu, ki je določen za redni postopek in kar je bistveno, niti obdolženci kakor tudi zagovorniki niso zahtevali izločitev dokazov kot nedovoljenih po pravilu iz 285. e člena ZKP. Sodnica, ki vodi postopek, se je torej odločila za razpis predobravnavnega naroka zaradi pospešitve zadeve, kar sicer ni obvezno kot to velja za redni postopek, je pa ravnanje sodeče sodnice procesno ekonomsko ali drugače povedano, zaradi razpisa predobravnavnega naroka in intencije tega inštituta bi zagovornik obdolženca moral na tem naroku predlagati izločitev listinskih dokazov. Ker pa je to storil šele na naroku za glavno obravnavo kljub temu, da se le ta ni začela (začne se s predstavitvijo obtoženega predloga), pa se lahko sodničina odločitev o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov presoja samo v pritožbi zoper sodbo, kar je pravilno kot je že navedeno zapisano v odločbi o pravnem pouku izpodbijanega sklepa.

5. Kot je že uvodoma navedeno, zadeva na katero se je sklicevala sodeča sodnica v predložitvenem poročilu, skratka na sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7. 11. 2018 VII Kp 58393/2017, ni procesno primerljiva z obravnavano. V citirani zadevi Okrajno sodišče v Ljubljani predobravnavnega naroka ni opravilo, ampak je razpisalo narok za glavno obravnavo. Pred začetkom glavne obravnave (predstavitvijo obtožnega predloga) je zagovornik obdolženca predlagal izločitev dokazov. Sodnica je o zahtevi za izločitev dokazov odločila s sklepom, navedla da zoper sklep pritožba ni dovoljena, na kar je zagovornik obdolženca vložil pritožbo, ki je bila kot nedovoljena zavržena in v pritožbenem postopku je nato pritožbeni senat Višjega sodišča v Ljubljani judiciral procesno situacijo tako.

6. Kar pa je pravzaprav najbolj pomembno glede na procesno dejanje sodišča prve stopnje, pa je uporaba procesne analogije, ki je za skrajšani postopek izrecno zapisana glede predobravnavanega naroka v četrtem odstavku 435. člena ZKP. Če sodnik oceni, da bi bilo za hitrejši potek kazenskega postopka pred razpisom glavne obravnave smotrno opraviti predobravnavni narok, se smiselno uporabljajo določbe XIXa poglavja tega zakona (ZKP). In ker se v skrajšanem postopku še nadaljuje po analogiji (člen 429 ZKP) uporabljajo pravila rednega postopka, je odgovor na pritožbeno problematiko pojasnjeno z zadnjim stavkom drugega odstavka 83. člena ZKP, ki določa časovno procesno točko zahteve za izločitev dokazov. Izvajanja v obeh pritožbah glede (ne)dovoljenih in listinskih dokazov bodo lahko predmet pritožbe zoper sodbo (četrti odstavek 340. člena ZKP).

7. Pritožbeno sodišče se ob ugotovitvi, da pritožbi nista dovoljeni ni ukvarjalo z vsebinsko presojo ali so listine, ki so predmet zahteve za izločitev (ne)dovoljen dokaz.