Jedro

Ker je bil sklep tožene stranke o ustavitvi postopka v delu, ki se nanaša na zahtevo BB za registracijo zastopnika stranke, s sodbo odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, je odpadla pravna podlaga za nadaljevanje postopka v skladu s 3. odstavkom 151. člena ZUP in posledično za izdajo izpodbijane odločbe.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 8. 6. 2001 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Predlog prizadete stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pod točko 1 odločila, da se v register političnih strank pod zaporedno številko 10, kjer je vpisana stranka AAA s sedežem v A, K 11, vpiše sprememba statuta, sprejeta na 9. rednem kongresu stranke dne 8. 4. 2000, pod točko 2 pa je tožena stranka odločila, da se kot zastopnik stranke AAA v register političnih strank vpiše AA. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da je AA 3. 5. 2000 kot predsednik stranke pri toženi stranki podal zahtevo za vpis sprememb statuta politične stranke AAA v register političnih strank. Registraciji sprememb je oporekal BB, ki je toženo stranko obvestil, da je stranka dne 15. 1. 2000 izvedla izredni združitveni kongres, na katerem so bili izvoljeni organi stranke in BB za predsednika stranke, zahteval je vstop v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Tožena stranka je BB pripoznala položaj stranke, hkrati pa ugotovila, da obstaja spor o tem kdo je zakoniti zastopnik stranke AAA in ali so bile spremembe statuta veljavno sprejete. S sklepom z dne 10. 7. 2000 je tožena stranka postopek prekinila dokler pristojno sodišče ne bo odločilo o vprašanju ali je 9. redni kongres AAA dne 8. 4. 2000 veljavno odločal o spremembah statuta in veljavno izvolil svet stranke kot izvršilni organ stranke in AA za predsednika stranke. V kolikor se ugotovi, da ta kongres ni veljavno odločal, pa ali je izredni združitveni kongres stranke AAA dne 15. 1. 2000 veljavno izvolil ta organ in BB za predsednika stranke. BB je naložil, da zoper AA in stranko AAA vloži tožbo za rešitev navedenega predhodnega vprašanja in o tem v roku 30 dni po prejemu sklepu obvesti toženo stranko in predloži dokazilo. Tožena stranka pa bo postopek nadaljevala, ko bo pristojno sodišče odločilo o tem vprašanju. Hkrati je BB tudi opozorila na posledice, v kolikor se ne bi ravnal kot je navedeno v sklepu. BB je dokazilo o vloženi tožbi ter kopijo tožbe pravočasno dostavil toženi stranki. V zvezi z vlogo AA z dne 18. 10. 2000 pa tožena stranka navaja, da je zahtevala dopolnitev in pozvala BB, da obvesti toženo stranko ali vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. AA je svojo vlogo dopolnil, BB pa je podal zahtevo za vpis zastopnika stranke v register strank, priložil zapisnik izrednega združitvenega kongresa z dne 15. 1. 2000. Tožena stranka je nato na podlagi 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku s sklepom z dne 8. 12. 2000 združila postopka za registracijo zastopnika stranke v en postopek. Nato je tožena stranka preverila pri Okrajnem sodišču v A in ugotovila, da je BB umaknil 22. 9. 2000 tožbo zoper stranko AAA. Ker ni v celoti izpolnil svoje obveznosti naložene s sklepom z dne 10. 7. 2000, ampak le delno, zato je tožena stranka prekinjeni postopek nadaljevala. S sklepom z dne 14. 2. 2001 je postopek za registracijo sprememb statuta in postopek za registracijo zastopnika stranke AAA združila v en postopek in ga ponovno prekinila dokler sodišče ne odloči o vprašanju kot je bilo predhodno vprašanje v postopku za registracijo sprememb statuta. Kljub opozorilu na posledice BB v določenem roku, to je do 20. 3. 2001, ni predložil dokazila o vloženi tožbi zoper stranko AAA, zato je tožena stranka štela, da je zahteva za registracijo zastopnika stranke umaknjena in je s sklepom z dne 29. 3. 2001 ustavila postopek v delu, ki se je nanašal na zahtevo BB z dne 5. 11. 2000 za registracijo zastopnika stranke. BB je podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje in navedel, da sklepa z dne 14. 2. 2001 ni prejel 17. 2. 2001, ampak šele skupaj s sklepom z dne 29. 3. 2001, ko je bil 30-dnevni rok za vložitev tožbe zoper stranko AAA že zamujen. Tožena stranka je s sklepom ta predlog vrnitev v prejšnje stanje zavrnila. Na podlagi 5. točke sklepa z dne 14. 2. 2001 in v skladu s 3. odstavkom 151. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je tožena stranka nadaljevala postopek za registracijo sprememb statuta in registracijo zastopnika stranke, uvedenega na podlagi vloge AA. Ker BB ni izpolnil svoje obveznosti, naložene s sklepom z dne 14. 2. 2001 oziroma ni predložil dokazila o tem, da je izredni združitveni kongres AAA dne 15. 1. 2000 veljavno izvolil svet stranke in njega za predsednika stranke in da 9. redni kongres AAA dne 8. 4. 2000 ni veljavno odločal o spremembah statuta ter da ni veljavno izvolil organov stranke in njenega predsednika, to je sodbe sodišča, ki bi zavezovala tudi stranko AAA, tožena stranka ni mogla upoštevati navedb BB o veljavnosti odločanja izrednega združitvenega kongresa stranke z dne 15. 1. 2000 ter njegovega oporekanja veljavnosti sklica 9. rednega kongresa stranke z dne 8. 4. 2000 ter veljavnosti odločanja tega kongresa. Ker BB za rešitev predhodnega vprašanja, ki je v tem postopku sporno, ni predložil ustreznega dokaza, to je sodbe sodišča, tožena stranka ugotavlja, da v tem postopku ni dokazana trditev, da 9. redni kongres stranke dne 8. 4. 2000 ni veljavno odločal ter da je veljavno odločal izredni združitveni kongres stranke dne 15. 1. 2000. Zaradi tega je tožena stranka po pregledu vloge za registracijo sprememb statuta stranke ter vloge za registracijo zastopnika stranke, ki ju je za stranko AAA podal AA zaključila, da je politična stranka AAA na 9. rednem kongresu stranke 8. 4. 2000 izvolila AA za predsednika stranke. Tožena stranka ugotavlja, da so bile v postopku predložene vse listine, ki jih določa Zakon o političnih strankah, zato je vloga popolna. Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na 12. člen Zakona o političnih strankah v zvezi s 24. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka s sklepom z dne 14. 2. 2001 postopek za registracijo sprememb statuta in za registracijo zastopnika stranke združila v en postopek in tožniku BB naložila, da vloži tožbo zoper stranko AAA. BB je sklep prejel, ko se je rok za vložitev tožbe že iztekel. Tožbo pa je vložil 12. 4. 2001. Tožena stranka pa je zaradi zamude roka oziroma ker tožnik ni pravočasno vložil tožbe, izdala sklep, s katerim je postopek za registracijo sprememb statuta ter za registracijo zastopnika stranke v delu, ki se nanaša na zahtevo BB, ustavilo in nato 8. 6. 2001 izdalo izpodbijano odločbo, s katero je ugodila zahtevi AA za vpis sprememb statuta stranke AAA ter ga tudi vpisala kot predsednika stranke v register političnih strank. Na naslovu AAA, v A, K 11, deluje kot predsednik stranke tožnik, AA pa na uradnem naslovu ne deluje, ampak navaja naslov O 63, v B. Tožnik nadalje še navaja, da vložitev tožbe zoper lastno stranke je onemogočalo stališče same stranke, da zoper stranko ne bi posamezni člani in tudi ne njen predsednik vlagali nobenih tožb. Ker je vložena tožba, da se razreši vprašanje glede zastopnika, ki je upravičen predlagati spremembe statuta, je po mnenju tožnika odločitev tožene stranke preuranjena. Na podlagi izpodbijane odločbe prihaja do popolnega razsula stranke, nerazrešeno je ostalo temeljno vprašanje zakonitosti predloženih listin na podlagi katerih je prišlo do vpisa v register političnih strank. Tožnik predlaga, da se odločba tožene stranke v celoti odpravi. Naknadno pa je tožnik še popravil naziv tožeče stranke.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja v zvezi z navedbami v tožbi, da je uradni sedež stranke v A, K 11, naslov O 63, v B pa je naslov, kjer AA sprejema pošto. Tožena stranka predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Prizadeta stranka AAA, K 11, v A, ki jo zastopa predsednik stranke AA v odgovoru na tožbo navaja, da tožbe ni vložila politična stranka AAA, ampak BB in je to nedopustno. Izpodbijana odločba temelji na dejanskih in pravnih ugotovitvah, ki so bile pravnomočno razčiščene v predhodnih postopkih. Tožnik bi moral izpodbijati že obe predhodni odločbi, to je o ustavitvi postopka in o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Prizadeta stranka predlaga, da se tožba zavrne, njemu pa povrnejo stroški postopka.

Državni pravobranilec je kot zastopnik javnega interesa prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka s sklepom z dne 14. 2. 2001 med drugim tožniku BB naložila, da vloži tožbi tudi zoper stranko AAA ter o tem predloži dokazilo v roku 30 dni od prejema sklepa. Tožena stranka je izdala nato sklep z dne 29. 3. 2001 in ustavila postopek v delu, ki se je nanašal na zahtevo BB z dne 5. 11. 2000 za registracijo zastopnika stranke. Tožena stranka je nato nadaljevala s postopkom registracijo sprememb statuta in registracijo zastopnika stranke, ki ga je vložil AA in izdala izpodbijano odločbo.

Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu proti sklepu tožene stranke z dne 29. 3. 2001 in sodišče je tožbi ugodilo in sklep tožene stranke odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek s sodbo opr. št. U 693/2001 z dne 5. 3. 2003. S to sodbo je sodišče naložilo toženi stranki, da mora preveriti kdaj in komu je bila priporočena pisemska pošiljka dejansko vročena, zato je potrebno ugotoviti ali je bil tožniku sklep vročen 17. 2. 2001 ali ne, zato mora tudi tožena stranka preveriti ali je bila priporočena pisemska pošiljka dejansko vročena v smislu 1. odstavka 91. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP).

Ker je bil sklep z dne 29. 3. 2001 odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, je odpadla pravna podlaga za nadaljevanje postopka v skladu s 3. odstavkom 151. člena ZUP in posledično tudi za izdajo izpodbijane odločbe z dne 8. 6. 2001. V ponovljenem postopku mora tožena stranka najprej odločiti kdaj je BB prevzel sklep tožene stranke z dne 14. 2. 2001. Šele ko bo tožena stranka to ugotovila s svojim dokončnim in pravnomočnim upravnim aktom, bo tožena stranka lahko nadaljevala s postopkom in o zadevi ponovno odločila.

Sodišče je tožbi ugodilo, ker se v postopku za izdajo izpodbijanega akta tožene stranke ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo na zakonitosti oziroma pravilnost odločitve na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS).

K 2. točki izreka: Prizadeta stranka je zahtevala povrnitev stroškov, vendar je sodišče v tem upravnem sporu odločalo le o zakonitosti izpodbijanega akta tožene stranke, zato vsaka stranke trpi svoje stroške postopka na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS.