Jedro

Ker tožnica predloga za obnovo postopka ni vložila po odvetniku in ker ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka utemeljeno kot nedovoljen zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo, opr. št. Ps 1746/2004 z dne 25. 11. 2005. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da se je njena zadeva reševala pod št. ... z dne 17. 12. 2003. Postopek je obnovila 18. 11. 2010, vendar še vedno ni dobila odgovora. Ne strinja se s pojasnilom sodišča, da bi moral vlogo napisati pooblaščenec, saj meni, da lahko tako vlogo napiše tudi sama.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem ni kršilo niti materialnega prava niti določb postopka, na katere pritožbeno sodišče skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je tožničino vlogo, datirano z dne 15. 11. 2010, ki je bila pri sodišču vložena dne 3. 2. 2011 zavrglo potem, ko je ugotovilo, da je tožnica vlogo, ki jo je poimenovala „vloga za obnovo postopka pod št. ... z dne 17. 12. 2003“, vložila sama, namesto da bi jo vložila po odvetniku.

Med strankama ni sporno, da je tožnica vložila predlog za obnovo postopka. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, se navedena številka in datum nanašata na odločbo, ki je bila kot prvostopna odločba izdana v zvezi z dokončno odločbo toženca št. ... z dne 9. 6. 2004. Dokončno odločbo je presojalo sodišče prve stopnje v zadevi pod opr. št. Ps 1746/2004. Postopek se je pravnomočno zaključil s sodbo pod isto opr. št. z dne 25. 11. 2005. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga kot takega ZPP ureja v določbah od 394. do 401. člena. V 3. odstavku 86. člena ZPP nadalje določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (torej tudi v primeru, ko je predlagana obnova postopka) lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnica predloga za obnovo postopka ni vložila po odvetniku, niti ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje tudi po stališču pritožbenega sodišča predlog za obnovo postopka utemeljeno kot nedovoljen zavrglo. V 1. odstavku 91. člena ZPP je namreč med drugim določeno, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo (predlog za obnovo postopka) tudi v primeru, če ga je vložila stranka sama, torej brez odvetnika.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.