Jedro

Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem vložitev izrednega pravnega sredstva ni razlog za prekinitev postopka. Predmetni postopek ni in ne sme biti nobena izjema.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke, da nepravdni postopek prekine zaradi revizije proti sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2613/2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1652/2015. V obrazložitvi je navedlo, da vložitev izrednega pravnega sredstva po ustaljeni sodni praksi ni razlog za prekinitev postopka.

2. Nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi obširno polemizira s pravilnostjo stališča, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje. Podrobno navaja, zakaj bi bilo na odločitev o reviziji treba počakati, ter opozarja, da ji bo sicer nastala škoda, vse s posebnim poudarkom na specifičnosti tega postopka, v katerem se deli nepremičnina. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagatelj na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem vložitev izrednega pravnega sredstva ni razlog za prekinitev postopka. Predmetni postopek ni in ne sme biti nobena izjema.

6. Pritožbeno sodišče v obravnavi zadevi opozarja še, da vnovična prekinitev postopka ne bi bila upravičena(1) niti s stališča načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico (predlagatelja) do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je bil predlog za delitev vložen že 13. 2. 1996 in se zadeva obravnava že več kot dvajset let. 7. Obiter dictum: Iz podatkov elektronskega vpisnika Višjega sodišča v Ljubljani izhaja, da je Vrhovno sodišče RS o reviziji, v zvezi s katero nasprotna udeleženka predlaga prekinitev, že odločilo (10. 11. 2016), in sicer jo je zavrnilo.

8. Ostale pritožbene navedbe so nebistvene (primerjaj prvi odstavek 360. člena ZPP), zato višje sodišče nanje ni dolžno odgovarjati. Izpodbijani sklep je preizkusilo še v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), ter ni odkrilo nobenih nepravilnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Primerjaj prakso Višjega sodišča v Ljubljani, in sicer odločbe: I Cp 3480/2015 s 23. 3. 2016, I Cp 876/2010 z 19. 5. 2010, I Cp 1031/2014 s 13. 8. 2014, I Cp 23/2014 z 12. 2. 2014, II Cp 2007/2009 s 30. 9. 2009, I Cp 1571/2010 s 7. 7. 2010, II Cp 2735/2011 s 25. 1. 2012 in I Cp 4479/2010 s 6. 4. 2011.