Jedro

Upnik je pravočasno zahteval povrnitev stroškov, saj besedo takoj iz osmega odstavka 38. člena ZIZ ni razlagati tako, da je treba stroške priglasiti takoj, ko se upnik z njimi seznani, ampak takoj, ko je to razumno mogoče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora dolžnik v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upniku 72,25 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil dolžnik po pooblaščenki in uvodoma uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je bil z upnikom v kontaktu in da mu je že sporočil, da na naslovu, kjer se je opravljal rubež, ne živi, saj že več let dejansko biva drugje. Upnik, ki je to vedel, je zato povzročil stroške brez potrebe, prav tako upnik ve, da na naslovu rubeža dolžnik nima ničesar. Navedeni stroški tako niso bili potrebni, poleg tega so tudi prepozno priglašeni, saj je poročilo izvršitelja datirano na 19. 10. 2021, priglasitev pa je datirana na 22. 10. 2021, kar ni šteti za pravočasno priglasitev. ZIZ namreč zahteva, da se stroški priglasijo takoj, ne pa po treh dneh.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam. Trdil je, da so dolžnikove navedbe neresnične, poleg tega pa dolžnik za svoje pritožbene trditve ni predložil nobenih dokazov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbeno preizkušenega sklepa je odločitev sodišča prve stopnje o naložitvi izvršilnih stroškov upnika, ki so mu nastali z delom izvršitelja, v plačilo dolžniku. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je upnik z vlogo z dne 22. 10. 2021 priglasil nadaljnje izvršilne stroške, in sicer stroške po obračunu izvršitelja z dne 19. 10. 2021. 6. Dolžnik mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

7. Dolžnik pritožbeno navaja, da predmetni stroški niso bili potrebni, saj navaja, da je upniku pred tem že sporočil, da na naslovu, kjer je izvršitelj poskusil opraviti rubež, ne živi. Vendar pa dolžnik za te navedbe ni priložil niti ni predlagal nobenih dokazov. Te trditve so zato ostale na ravni nedokazanih (golih) pritožbenih navedb, ki posledično niso utemeljene.

8. Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da upnik stroškov ni priglasil pravočasno. Osmi odstavek 38. člena ZIZ res določa, da se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihov višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Kot pravilno navaja dolžnik v pritožbi, je obračun izvršitelja datiran z dne 19. 10. 2021, upnik pa je zahteval povrnitev stroškov izvršitelja v vlogi dne 22. 10. 2021, torej v roku treh dni. Ob ugotovljenem pa je zaključiti, da je upnik pravočasno zahteval povrnitev stroškov, saj besedo takoj iz osmega odstavka 38. člena ZIZ ni razlagati, da je treba stroške priglasiti takoj, ko se upnik z njimi seznani, ampak takoj, ko je to razumno mogoče.1

9. Sodišče prve stopnje je zato pravilno stroške po obračunu izvršitelja v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ naložilo v plačilo dolžniku, saj je bila v predmetni zadevi med drugim dovoljena tudi izvršba na premičnine dolžnika.

10. Ker se je pritožba izkazala za neutemeljeno in ker sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

1 Pri tem sodišče druge stopnje dodaja, da pravni standard takojšnje priglasitve stroškov večinska sodna praksa razlaga kot 30 dni po tem, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina (primerjaj npr. sklepa VSL II Ip 1560/2021 in II Ip 2339/2016).