Jedro

Predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more veljati za nazaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zavrne predlog prve tožnice za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks, ki ga ta uveljavlja za plačilo sodne takse za tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe.

Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo prva tožnica. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane ob vložitvi tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe (1. točka 2. odstavka 5. člena Zakona o sodnih taks - Ur. l. RS, št. 37/08; nadalje ZST-1). Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen tak predlog in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje (1. odstavek 13. člena ZST-1).

V konkretnem primeru je tožeča stranka dne 30.12.2009 vložila tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe. Ko jo je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo k plačilu sodne takse za tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe, je prva tožnica dne 6.1.2010 predlagala, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks za ti dve vlogi. Ker je v ZST-1 določeno, da nastane taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje ob vložitvi tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe, sklep o oprostitvi plačila sodnih taks pa velja zgolj za vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje, prve tožnice ni mogoče oprostiti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Tako velja ob upoštevanju ustaljene sodne prakse (II DoR 106/2009, II DoR 26/2009, II Cp 2253/2009, I Cp 2057/2009, II Cp 502/2009, I Up 289/2009, I Up 451/2009 I Cp 2267/2009).

Glede na navedeno, po presoji pritožbenega sodišča, pritožnica z uveljavljenim pritožbenim razlogom ne more uspeti. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (1. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo prve tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).