Jedro

Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je v obravnavanem primeru upnik zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo kot ločitveni upnik in predlagal poplačilo svoje terjatve na podlagi hipoteke, ki jo je pridobil že v letu 2005.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrnilo, potem, ko je ugotovilo, da se je proti dolžniku dne 9.10.2007 začel postopek prisilne poravnave.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik in predlaga njegovo spremembo oziroma razveljavitev. V pritožbi opozarja, da glede na 3.odst. 36.čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) določilo, po katerem od začetka postopka prisilne poravnave ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali v zavarovanje ne velja za ločitvene upnike. Na ločitvenega upnika prisilna poravnava ne vpliva in zato sam lahko predlaga, da se njegova terjatev poplača iz premoženja na katerem ima ločitveno pravico tudi v času, ko teče postopek prisilne poravnave. Upnik je dobil pravico določenega poplačila na podlagi pogodbe o zastavi nepremičnin z dne 11.7.2005, na nepremičninah vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v P., parc.št., vl.št. k.o. P., hipoteka pa je bila vknjižena s sklepom Dn.št., torej v letu 2005, kar je več kot dve leti pred začetkom postopka prisilne poravnave. Tudi v samem predlogu za izvršbo je upnik navedel, da zaznamba sklepa o izvršbi učinkuje od dne vložitve predlogov za vpis zastavne pravice na podlagi pogodbe o zastavi nepremičnin z dne 11.7.2005. Iz tega nedvomno izhaja, da je predlog za izvršbo vložil upnik, na katerega prisilna poravnava ne vpliva in bi zato prvostopno sodišče skladno s 3.odst. 36.čl. ZPPSL moralo dovoliti predlagano izvršbo.

Pritožba upnika je utemeljena.

Res je sicer, da 1.odst. 36.čl. ZPPSL določa, da od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje, glede na določilo 3.odst. navedenega člena pa se ta zakonska določba ne nanaša na tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico določenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave. Ker je evidentno sodišče prve stopnje spregledalo, da je v obravnavanem primeru upnik zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo kot ločitveni upnik in predlagal poplačilo svoje terjatve na podlagi hipoteke, ki jo je pridobil že v letu 2005, je pritožbeno sodišče njegovi utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).