Jedro

Začetek postopka prisilne poravnave ni ovira za dovolitev vpisov, če je bil sklep o izvršbi na nepremičnino, ki se po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi, izdan pred začetkom postopka prisilne poravnave in je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog (v tem primeru obvestilo in sklep o izvršbi) pred trenutkom, od katerega učinkuje začetek postopka prisilne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pri nepremičnini s parc. št. 2456/10 k.o. I., vpisani v vl. št. 1510, last dolžnika v izvršilni zadevi R. d.o.o. do celote, na podlagi sklepa o izvršbi, opr. št. Ig1 Okrajnega sodišča v Piranu z dne 23.02.2004 in sklepa opr. št. In1 z dne 02.07.2004 opravilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke za zavarovanje denarne terjatve upnika v znesku 5.477.066,00 SIT s pripadki in stroški.

Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep v celoti razveljavi. V pritožbi najprej opozarja, da je v postopku prisilne poravnave in da se oba omenjena izvršilna postopka z dne 23.02.2004 in 02.07.2004 nanašata na čas pred uvedbo prisilne poravnave, ki se je začela 13.12.2004. Prisilna poravnava nad dolžnikom je bila potrjena 16.05.2005. Upnik ni bil uvrščen med ločitvene upnike, kot to izhaja iz sklepa o potrjeni prisilni poravnavi. Po določilu 36. čl. Zakona o prislini poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) od začetka postopka prisilne poravnave ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje, izvršbe, ki že tečejo, pa se prekinejo. V konkretnem primeru je bil sklep o izvršbi že izdan, ni pa še bil realiziran in niso bila opravljena vsa izvršilna dejanja. Zaznamba sklepa o izvršbi ima po določilih Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) za posledico pridobitev hipoteke, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Posledično to pomeni, da je sklep o zaznambi izvršbe eno izmed izvršilnih dejanj in hkrati sklep o pridobitvi hipoteke oziroma, kot to določa Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v 170. čl., z zaznambo izvršbe pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini. Iz navedenega sledi, da upnik hipoteke pred samo zaznambo sploh še ni pridobil, niti je ni mogel pridobiti iz naslova izdanega sklepa o izvršbi. Sodišče sedaj vpisuje zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke za terjatve upnika, ki so bile prijavljene tudi v postopku prisilne poravnave, kjer je dolžnik priznal 20% poplačilo. Iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave je razvidna tudi priznana terjatev upnika, ki pa nima ločitvene pravice. Sklep o potrditvi prisilne poravnave je pravnomočen. Takšni vpisi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke za celotno terjatev po določilu 36. čl. ZPPSL niso več možni, saj ni možno dovoliti izvršbo v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Rok za poplačilo terjatev upnika, ki jih je dolžnik priznal, je eno leto od potrditve prisilne poravnave, to je 16.05.2006, kar pa še ni zapadlo. Glede na navedeno niso podani pogoji za vpis zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke v korist upnika, ker terjatev še ni zapadla, navedeni upnik pa nima ločitvene pravice.

Na pritožbo je odgovoril upnik, ki navaja, da je Okrajno sodišče v Piranu dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom: z zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičnini. Na podlagi tega sklepa je bila 06.07.2004 vpisana plomba. Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil ugovor in zaradi postopka prisilne poravnave je Okrajno sodišče v Piranu postopek izvršbe prekinilo. Zoper ta sklep se je upnik pritožil in pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo, kar v konkretnem postopku pomeni, da je upniku priznalo ločitveno pravico. Okrajno sodišče je ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe na nepremičnino zavrnilo. Zaradi sprenevedanja dolžnika je bil upnik prisiljen vložiti tudi tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice in ugotovitev, da prisilna poravnava nima pravnih učinkov na poplačilo upnikove terjatve, na podlagi katere je okrožno sodišče izdalo zamudno sodbo, ki še ni pravnomočna. Vse navedeno je dolžnik v pritožbi zamolčal, zato je upnik štel iz previdnosti, da je o teh pravno pomembnih dejstvih potrebno obvestiti pritožbeno sodišče. Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnino po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi (86. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Z zaznambo sklepa o izvršbi pridobi upnik na podlagi 2. odst. 170. čl. ZIZ zastavno pravico na nepremičnini, zato hkrati z zaznambo sklepa o izvršbi zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v korist upnika še hipoteko. Pritožnik se sklicuje na 36. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL, ki določa, da od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje, izvršbe, ki že tečejo, pa se prekinejo. V predmetni zadevi je bil sklep o izvršbi na nepremičnino izdan dne 2.7.2004, to je pred začetkom postopka prisilne poravnave, ki se je začela s sklepom z dne 13.12.2004, zato je sodišče prve stopnje pravilno izpeljalo postopek v skladu s 86. in 87. čl. ZZK-1. 93. člen ZZK-1 določa, da zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo začetka stečajnega postopka, 94. čl. ZZK-1 pa govori o učinkih začetka stečajnega postopka. Navedeni določili ne omenjata prisilne poravnave. Po določbi 69. čl. ZPPSL se v druge uradne evidence vpisuje po uradni dolžnosti sklep o začetku, ustavitvi, zavrnitvi in potrditvi prisilne poravnave in ti sklepi se vpisujejo tudi v zemljiški knjigi. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ob analogni uporabi določb 94. čl. ZZK-1 ugotavlja, da začetek postopka prisilne poravnave ni ovira za dovolitev vpisov, če je bil sklep o izvršbi na nepremičnino, ki se po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi, izdan pred začetkom postopka prisilne poravnave in je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog (v tem primeru obvestilo in sklep o izvršbi) pred trenutkom, od katerega učinkuje začetek postopka prisilne poravnave (30. čl. ZPPSL – z dnem, ko je bil oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko sodišča, to pa je lahko v prisilni poravnavi bilo 13.12.2004 ali pozneje). Sklep o izvršbi na nepremičnino je sodišče prve stopnje posredovalo zemljiški knjigi in zemljiškoknjižno sodišče je 06.07.2004 vpisalo plombo, ne pa tudi že vknjižilo zaznambe izvršbe in hipoteko. S tem vpisom je javno objavilo začetek zemljiškoknjižnega postopka. Za določitev trenutka, od katerega zaznamba izvršbe na nepremičnini učinkuje, je pomemben trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi, torej listino, ki je podlaga za takšno zaznambo, to pa je v konkretnem primeru takrat, ko je vpisalo plombo. Ker se je postopek prisilne poravnave nad dolžnikom začel šele 13.12.2004, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zatrjevana okoliščina, da upniku ni bila priznana ločitvena pravica, na zemljiškoknjižni postopek zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke ne vpliva, saj se nanaša le na postopek prisilne poravnave. Zemljiškoknjižno sodišče ima zgolj izvedbeno naravo v razmerju do izvršilnega sodišča, zato bo moral dolžnik vse, kar se nanaša na priznano terjatev v postopku prisilne poravnave, uveljavljati v izvršilnem postopku. Ker prvostopenjsko sodišče v postopku ni zagrešilo nobenih kršitev postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. čl. Zakone o nepravdnem postopku – ZNP in 120. čl. ZZK-1), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep ter na podlagi določbe 2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1 odločilo tako, kot je navedeno v izreku tega sklepa.