Jedro

Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Prepozno vložena pritožba je posledica pritožnikove napačne razlage zakonske določbe, ki bi se ji lahko izognil, če bi na pošti dvignil pisanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrglo pritožbo prve in druge tožene stranke z dne 10. 1 .2020 zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, I Pg 593/2018 z dne 5. 12. 2019 ter (II.) zavrglo predlog prve in drugo tožene stranke za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek z dne 10. 1. 2020. 2. Zoper navedeni sklep se je pritožil prvi toženec in sicer smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz vročilnice, pripete k sklepu z dne 5. 12. 2019 (l. št. 76), je razvidno, da je vročevalec poskušal dolžniku sklep vročiti 9. 12. 2019, ker pa ga ni mogel izročiti nikomur, je pustil obvestilo o pošiljki.

5. Če naslovnik pisanja, o katerem je bil obveščen, ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, po preteku tega roka pa vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (četrti odstavek 142. člena ZPP). Glede na navedeno določilo je rok, v katerem bi dolžnik lahko pisanje prevzel na pošti, začel teči naslednji dan po prejetem obvestilu, torej 10. 12. 2019, in se je iztekel 24.12.2019, ko se je v skladu s citiranim določilom pisanje, ki je bilo sicer kasneje puščeno v hišnem predalčniku, štelo za vročeno. 15-dnevni pritožbeni rok je začel teči 25. 12. 2019 in se je iztekel 8. 1. 2020, kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.

6. Pritožnik ne zanika, da je pritožbo vložil šele 10. 1. 2020, kar pa je prepozno. Navaja le, da naj bi pošto prejel šele 27. 12. 2019, kar pa glede na zgoraj navedene podatke o tem, kdaj se šteje sklep za vročen, ne drži. Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP namreč ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Prepozno vložena pritožba je zato posledica pritožnikove napačne razlage zakonske določbe, ki bi se ji lahko izognil, če bi na pošti dvignil pisanje.

7. Pritožnik pritožbenih navedb v zvezi z izpodbijano II. točko izreka ni navedel, zato je višje sodišče sklep v tem delu preizkusilo zgolj v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

8. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).