Jedro

Predlog za omejitev dovoljene izvršbe lahko dolžnik poda le do faze prodaje nepremičnine, ko pa je prodaja nepremičnine že odrejena, sodišče pa je za prodajo nepremičnin že začelo javno dražbo, dolžnik takega predloga učinkovito več ne more podati.

Ko je nepremičnina, ki je kmetijsko zemljišče, na javni dražbi že kupljena, je izdaja sklepa o domiku odvisna le od odobritve upravnega organa za sklenitev pravnega posla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe (1. točka) in predlog za omejitev izvršbe tako, da se izvršba opravi le na nepremičnino parc. št. 78/1 k.o. x (2. točka).

2. Dolžnika sta se zoper sklep pritožila. V pritožbi navajata, da nepremičnine, vpisane v vl. št. 62, k.o. x, razen parc. št. 78/1, uporabljata in izkoriščata izključno za kmetijsko dejavnost kmetije, v prihodnje pa se nameravata ukvarjati s kmečkim turizmom. To je razvidno iz priloženega poslovno-razvojnega načrta. Zato bi s prodajo vseh nepremičnin, razen parc. št. 78/1, dolžnikoma nastala nenadomestljiva škoda, nasprotno pa bi upnik na račun poplačila svoje terjatve pridobil protipravno premoženjsko korist, saj nedvomno dobro ve, kakšna je prihodnost kmetije, ki naj se proda na dražbi. Vrednost nepremičnine parc. št. 78/1 k.o. x po cenitvi znaša 4.000.000,00 EUR in je trenutno najvrednejša nepremičnina, vendar za donosnost bodoče turistične kmetije ne predstavlja večje vrednosti v prihodnosti. Iz tega razloga sta se dolžnika odločila, da to nepremičnino prodata sama, kar tudi dokazujeta s potrdilom – predložita ponudbo za prodajo nepremičnine. Nepremičnina bo v najkrajšem možnem času prodana, iz kupnine pa bo upnik poplačan. Iz tega nedvomno izhaja, da bi sodišče prodajo te nepremičnine lahko opravilo že na prvi javni dražbi in to kot prednostno za prodajo. Navedba, da gre za najvrednejšo parcelo in da ni verjetno, da bi se v tem času lahko takšna parcela tudi prodala, pa je nepreverjena trditev. Sama jo bosta v najkrajšem času prodala, zato tudi iz tega razloga predlagata, da se že opravljena prva javna dražba razveljavi.

3. Upnik je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe. Trditve v zvezi s škodo, ki bi nastala dolžnikoma z opravo izvršbe, dolžnika v predlogu za odlog nista niti zatrjevala, kaj šele dokazovala. Glede teh navedb in v pritožbi priloženih listin velja v prvi vrsti ugotoviti, da gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih višje sodišče ne more upoštevati. Tudi sicer pa gre za listino, sestavljeno s strani dolžnika. Navedbe v zvezi s poslovnim načrtom ne vzdržijo nikakršne resnejše presoje. Nasploh pa je stališče sodišč, da izvršba sama po sebi še ne pomeni nenadomestljive škode. Nedopustno pritožbeno novoto predstavlja tudi navedba, da naj bi dolžnika nepremičnino parc. št. 78/1 sedaj prodajala, poleg tega, pa priložena ponudba ne dokazuje prav ničesar. Dokazuje zgolj to, da je hipotekarni dolžnik dal ponudbo za prodajo nepremičnine v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih in nič drugega. Še zdaleč pa ne dokazuje, da bi bila nepremičnina prodana, niti za kakšno kupnino bo prodana. Predvsem pa je potrebno zaključiti, da ponudba, katero sta dolžnika priložila k pritožbi, ne dokazuje prav ničesar, kar bi lahko bilo relevantnega za odločitev o njunem predlogu za omejitev izvršbe. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na predlagano razveljavitev že opravljene javne dražbe in izdajo sklepa o ustavitvi upnik navaja, da tega dolžnik ne more uveljavljati v pritožbenem postopku. Tudi sicer za preklic že opravljene javne dražbe ni prav nikakršne zakonske podlage.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (prvi odstavek 71. člena ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je predlog za odlog pravilno zavrnilo že iz razloga neizpolnitve trditvenega bremena. V vlogi z dne 6. 3. 2012, ki sta jo dolžnika vložila na naroku dne 7. 3. 2012 (red. št. 46), dolžnika nista navedla nobenih trditev v zvezi s škodo, ki naj bi jo utrpela s prodajo nepremičnin, ki niso parc. št. 78/1. V kolikor pa te navedbe vsebuje pritožba zoper sklep o odlogu, gre za nedovoljene pritožbene novote iz prvega odstavka 337. člena ZPP. V pritožbi tudi ni pojasnjeno, zakaj trditve v zvezi z nastalo škodo niso podane že v vlogi z dne 6. 3. 2012. Enako velja za trditve, ki se nanašajo na premoženjsko korist, ki naj bi jo upnik z izvršbo prejel. Trditve o protipravno pridobljeni premoženjski koristi niso pravno vzdržne, saj ni mogoče govoriti o protipravno pridobljeni premoženjski koristi, če gre za poplačilo terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu – vsaj do morebitne razveljavitve pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, ne.

8. Dolžnika sta v vlogi z dne 6. 3. 2012, kar ponavljata tudi v pritožbi, predlagala, da se prva javna dražba razveljavi iz razloga, ker na prvo javno dražbo sodišče ni uvrstilo parc. št. 78/1. Prodajo nepremičnine se lahko razveljavi samo iz razlogov, določenih v zakonu, to pa so kršitve pravil postopka pri odredbi o načinu prodaje, opravi prodaje nepremičnine ali pa neplačilo kupnine (prim. tretji odstavek 191. člena ZIZ), kar pa je lahko le predmet pritožbenega preizkusa sklepa o domiku oziroma sklepa o izročitvi nepremičnine (plačilo kupnine).

9. Po določbi drugega odstavka 34. člena ZIZ lahko dolžnik predlaga, da sodišče omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve. Iz samega zakonskega besedila jasno ne izhaja, da bi bil ta predlog omejen na osem dni od vročitve sklepa o izvršbi, kot je to primer pri predlogu dolžnika za dovolitev drugega izvršilnega sredstva ali za dovolitev oprave izvršbe na drugo nepremičnino (prvi odstavek 169. člena ZIZ) (1), vendar pa je jasno, da lahko dolžnik omenjeni predlog poda le do faze prodaje nepremičnine. Ko je prodaja nepremičnine že odrejena (odredbe o prodaji nepremičnin z dne 6. 2. 2012), sodišče pa je za prodajo nepremičnin že začelo javno dražbo, dolžnik takega predloga učinkovito več ne more podati.

10. Ko sodišče prve stopnje nepremičnine na javni dražbi proda (konkretno parc. št. 79/0, 82/0, 80/0 in 85/0; zapisnik na red. št. 48), predlog za odlog pa je tudi že pravnomočno zavrnjen, v izvršilnem postopku nastopijo še dodatne okoliščine, zaradi katerih v tej fazi omejitev izvršbe ni več možna. Izvršba na nepremičnino, na katero dolžnik predlaga omejitev izvršbe, se namreč že opravlja in je v končni fazi prodaje, tik pred izdajo sklepa o domiku, razveljavitev prodaje pa je možna samo iz zgoraj navedenih razlogov (8. točka obrazložitve). Ko je nepremičnina, ki je kmetijsko zemljišče, na javni dražbi že kupljena, je izdaja sklepa o domiku odvisna le od odobritve upravnega organa za sklenitev pravnega posla, ki je po podatkih spisa že dano (red. št. 66). Bo pa to okoliščino sodišče lahko upoštevalo pri morebitnih nadaljnjih odredbah za opravo izvršbe, ob dolžnikovemu ponovnemu predlogu, če prodaja nepremičnin parc. št. 79/0, 82/0, 80/0 ali 85/0 iz kakršnegakoli razloga ne bo opravljena.

11. Navedbe, ki se nanašajo na dolžnikovo kmetijsko dejavnost, so same po sebi pravno pomembne le v okviru ugovora iz 7. točke 55. člena ZIZ, kar pa, glede na podatke v spisu, dolžnika nista ugovarjala. Sklep o izvršbi na vse nepremičnine je pravnomočen.

12. Višje sodišče ob obravnavanju pritožbe dodaja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da nepremičnino parc. št. 78/1, katere ugotovljena vrednost presega 4.000.000,00 EUR, na prvi dražbi ne prodaja, procesno pravilna. K takšnemu postopanju je sodišče celo vezano v okviru 3. člena ZIZ, po katerem se izvršba dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve. Omejitev izvršbe iz 3. člena ZIZ je odraz načela varstva dolžnika, po katerem naj se izvršba s prisilnimi sredstvi opravi le v obsegu, ki bo za dolžnika predstavljal najmanjšo škodo. Povsem razumno je, da je eden od kriterijev, ki jih sodišče pri odrejanju prodaje upošteva v zadevah, ko se izvršba opravlja na več nepremičnin, tudi vrednost nepremičnine v razmerju s terjatvijo. Dolžnik je šele na naroku za opravo javne dražbe prvič zatrjeval, da mu prodaja nepremičnine, ki je v tej zadevi daleč največ vredna in njena vrednost izjemno nesorazmerno presega vrednost terjatve, ne pomeni večje škode za njegovo premoženje. Po mnenju sodišča je zaradi razlogov, pojasnjenih v 8. točki obrazložitve, ki jih podpre še okoliščina, da je predlog za odlog izvršbe pravnomočno zavrnjen, takšno dolžnikovo postopanje prepozno.

13. Pravilno opozarja upnik v odgovoru na pritožbi, da so kakršnikoli dokazi v zvezi z bodočo načrtovano dejavnostjo dolžnikov na nepremičninah v njuni lasti pritožbena novota, in so že iz tega razloga za višje sodišče neupoštevni (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Višje sodišče je odločilo, da upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotrebni pritožbeni strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ).

(1) Drugače Galič, Jenull, Jan, Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A), Komentar novele in uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2002, stran 111.