Jedro

Po slovenskem pravu, ki je v skladu z evropskimi predpisi, izhaja zahteva oziroma kriterij upravičenosti do izplačila plačilnih pravic, ki je v tem, da so morale biti površine kmetijskih zemljišč posameznega kmetijskega gospodarstva vpisane v evidenco GERK pri tem gospodarstvu vsaj deset mesecev od 31. decembra 2006 dalje.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Tožnikova zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ v 1. točki izreka kmetijskemu gospodarstvu, ki ga zastopa tožnik kot njegov nosilec (KMG-MID: ...) ugodil glede tam navedenih zahtevkov glede izplačila plačilnih pravic in proizvodno vezanih plačil v skupnem znesku 3068,50 EUR, z 2. točko izreka pa je zavrnil naslednje zahtevke: PP njiva brez dovoljenja z identifikacijsko številko plačilne pravice 10860045-1-1106 (v tabeli označena kot A), število izplačanih plačilnih pravic 2,44, vrednost posamezne plačilne pravice vključno s pripadajočimi dodatki 355,84 EUR; PP travnik brez dovoljenja, identifikacijska številka plačilne pravice 20373325 1-747, število izplačanih plačilnih pravic 7,47, vrednost posamezne plačilne pravice 132,54 EUR. V 3., 4. in 5. točki izreka je odločil, da mora stranka v roku 30 dni od vročitve te odločbe vrniti preveč plačana sredstva v višini 1.857,16 EUR, izplačana na podlagi odločbe št. 33101-60939/2007 z dne 29. 3. 2008, po preteku tega roka se bodo pričele obračunavati zakonite zamudne obresti; da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve, posebni stroški v tem postopku pa niso nastali. Iz obrazložitve izhaja, da je v tej zadevi, glede na določbe 15. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uredba, Uradni list RS, št. 99/2006, 5/2007, 49/2007), skupno število odobrenih upravičenih površin, ki so predmet izplačila plačilnih pravic, za 10 ha manjše od zahtevka, zato se izplača število plačilnih pravic po številu odobrenih upravičenih površin. Razlika v površinah je nastala, ker sporne površine kmetijskih zemljišč niso bile vpisane v evidenco GERK na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu vsaj deset mesecev, z začetkom od 31. 12. 2006 dalje.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da izplačilo plačilnih pravic za leto 2007 urejata že navedena Uredba ter Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike (Uredba o izvedbi ukrepov, Uradni list RS, št. 19/2007 in 96/2007), ki sta bili izdani za namen izvajanja tam navedenih evropskih Uredb sveta ES. Po 15. členu Uredbe je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do izplačila plačilnih pravic oziroma plačilnih pravic z dovoljenjem za upravičene površine iz 7. člena te Uredbe, če so površine kmetijskih zemljišč vpisane v evidenco GERK na posameznem kmetijskem gospodarstvu vsaj deset mesecev, z začetkom od 31. 12. 2006 dalje. Iz evidence GERK-ov je razvidno, da je pritožnik pri GERK-ih ... in ... dne 9. 5. 2007, pri GERK-u ... pa dne 11. 5. 2007, povečal površine tako, kot je to prijavil v zbirni vlogi, GERK-i ..., ... in ... pa so bili na kmetijsko gospodarstvo tožnika vpisani šele v letu 2007. Navedeni GERK-i, ki jih je pritožnik navedel na obrazcu „D-prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino za leto 2007“, vloženem dne 14. 5. 2007, ne izpolnjujejo pogoja po 15. členu Uredbe, zato je prvostopni organ tožnikove zahtevke v tem delu upravičeno zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da so bila sporna zemljišča nepretrgoma in najmanj deset mesecev v evidenci GERK-ov, le da so bila vpisana pri drugem kmetijskem gospodarstvu in sicer kmetije A., (KMG-MID ...). Bila so vzorno obdelana in se je na njih vršila kmetijska proizvodnja. Obrazloženi razlogi za odvzete že izplačane subvencije, ob upoštevanju prvobitnega pomena subvencij in njihove namenske rabe, ne vzdržijo racionalne presoje, po kateri je pomembno le, da upravičenec uresničuje ukrepe države po bolj razumni obdelavi kmetijske zemlje. Ta interes je na tožnikovi kmetiji vseskozi zasledovan, o drugotnih administrativno formalnih zankah neživljenjske zakonodaje pa ni razmišljal. Zahteva za vračilo izplačane subvencije je posledica neživljenjskih predpisov, saj je bil v dobri veri, da ravna v skladu z njimi (predpisi). Posledično mora vrniti že prejeta finančna sredstva, na katera je računal. Zato zahteva izplačilo nastale izgube v višini odvzete subvencije (v znesku 1.857,16 EUR) in poplačilo morebitnih stroškov, ki bi mu v zvezi s tem nastali. Smiselno torej zahteva, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in da se mu povrnejo stroški postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so že navedeni v obrazložitvi drugostopne odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Sklicuje se na že citiran 15. člen Uredbe, po katerem je vlagatelj upravičen do izplačila dodeljenih plačilnih pravic le za tiste (v zbirni vlogi prijavljene) površine, ki so bile na vlagateljevem kmetijskem gospodarstvu vpisane v evidenco GERK vsaj deset mesecev, z začetkom od 31. 12. 2006 dalje. Tožena stranka je v postopku reševanja pritožbe s preveritvijo v evidenci GERK ugotovila, da tožnik spornih površin v relevantnem času ni imel vpisanih v evidenci GERK na svojem kmetijskem gospodarstvu, zaradi česar za te površine niso izpolnjeni pogoji za priznanje plačilnih pravic po 15. členu Uredbe. Ker so, upoštevaje navedeno, tožbeni ugovori neutemeljeni, predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožnik na ta odgovor ni odgovoril. Tožba ni utemeljena.

V 15. členu Uredbe je (bilo v relevantnem času) določeno, da je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do izplačila plačilnih pravic oziroma plačilnih pravic z dovoljenjem za upravičene površine iz 7. člena te Uredbe, če so površine kmetijskih zemljišč posameznega kmetijskega gospodarstva vpisane v evidenco GERK vsaj deset mesecev, z začetkom od 31. decembra 2006 dalje.

Iz citirane določbe uredbe, ki je v skladu z evropskimi predpisi (na katere se sklicuje drugostopni upravni organ), torej izhaja zahteva oziroma kriterij upravičenosti, ki je v tem, da so morale biti površine kmetijskih zemljišč posameznega (torej konkretnega) kmetijskega gospodarstva vpisane v evidenco GERK pri tem gospodarstvu vsaj deset mesecev z začetkom od 31. decembra 2006 dalje.

Tožnik v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, po katerem sporne kmetijske površine navedenega pogoja niso izpolnjevale, ne prereka in ne trdi ali dokazuje kaj drugega. Ugovor, da je oškodovan zaradi formalne zanke neživljenjske zakonodaje, pa je glede na citirano določbo 15. člena Uredbe, neutemeljen. Prav tako so neutemeljeni ostali smiselno povezani ugovori, po katerih za to zahtevo Uredbe ni vedel in da so bile sporne kmetijske površine tudi pred vpisom v njegovo kmetijsko gospodarstvo primerno urejene v kmetijskem gospodarstvo kmetije A. Upravni organ je dolžan ravnati v skladu s (takrat) veljavnimi predpisi, tožnik pa se je bil dolžan z njimi pravočasno seznaniti oz. jih upoštevati. Nepoznavanje predpisov s strani zavezanca ne more biti relevanten razlog za očitek nezakonitosti upravne odločbe (velja načelo Ignorantia iuris nocet- nepoznavanje prava škoduje).

V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na razloge obeh upravnih organov v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 106/06).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, saj tožnik v obravnavanem primeru v sporu ni uspel, zato je dolžan sam nositi svoje stroške postopka.