Jedro

Ni sporno, da sta tako tožnik kot tudi drugi interesent za nakup zemljišča lastnika zemljišč, ki mejijo na zemljišče, ki se prodaja. To pa pomeni, da sta oba zainteresirana kupca izenačena. V takšnem primeru pa kupca določi prodajalec.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bil odobren pravni posel za nakup nepremičnin parc. št. 96/3 in 96/5, obe k.o. ... za kupnino 2.000,00 EUR, ki sta ga na podlagi 7. 12. 2020 sklenjene prodajne pogodbe sklenila A. A. in B. B. kot prodajalca in C. C. kot kupec, zavrnjen pa je bil pravni posel za nakup zgoraj navedene nepremičnine za navedeno kupnino s tožnikom kot kupcem in Občino D. kot kupcem. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da so vlogo za odobritev zgoraj navedenega predmetnega pravnega posla vložili C. C., tožnik in Občina D. Navedeni so vloge o sprejemu ponudbe na podlagi 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) vložili pravočasno, prav tako so pravočasno vložili tudi vloge za odobritev pravnega posla. Upravni organ na podlagi potrdila o namenski rabi, ki ga je dne 9. 12. 2020 izdala Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju ugotavlja, da se parcela 96/3 k.o. ... nahaja v območju gozdnih zemljišč, parcela 96/5 k.o. ... pa večinoma na območju drugih kmetijskih zemljišč, zahodni del pa se nahaja na območju gozdnih zemljišč. Ugotovljeno je bilo, da C. C. s svojim zemljiščem (parc. št. 70/1 gozdno zemljišče in parc. št. 95/1 kmetijsko zemljišče) in tožnik s svojim zemljiščem (parc. št. 70/5 gozdno zemljišče), mejita na zemljišče, ki se prodaja.

2. Glede na navedeno prvostopni upravni organ s sklicevanjem na določbe 47. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) in 23. člena ZKZ ugotavlja, da sta oba kupca izenačena, zato se prodajalca prosto odločita, komu bosta nepremičnino prodala. Vlogi za odobritev pravnega posla je C. C. priložil prodajno pogodbo, ki jo je dne 7. 12. 2020 sklenil s prodajalcem, zato je upravni organ pravni posel odobril slednjemu. Z navedenim je prvostopni organ seznanil stranke in nato opravil še ustno obravnavo, nato pa izdal izpodbijano odločbo.

3. Tožnik je zoper to odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z v uvodu navedeno odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. Iz zaključka drugostopnega organa izhaja, da imata uspeli kupec in tožnik enako predkupno pravico kot lastnika, katerih zemljišča mejijo na gozd, ki se prodaja, zato lahko na podlagi določil ZKZ in ZG prodajalca odločita, komu bosta prodala zemljišče. Prodajalca sta izbrala C. C., ki je vlogi za odobritev pravnega posla priložil tudi kupoprodajno pogodbo. Glede na to drugostopni organ ugotavlja, da je prvostopna odločitev pravilna.

4. V zvezi s pritožbenimi navedbami zaradi dostopa do poti, ki naj bi bila po odobritvi pravnega posla z uspelim kupcem omejena oziroma bo dostop do parcele onemogočen, drugostopni organ pojasnjuje, da je predmet tega postopka odobritev pravnega posla, v tem postopku pa se preverja izpolnjevanje predpisanih pogojev po ZKZ in ZG ter da promet poteka po postopku in na način, določen z zakonom, in da se upošteva prednostni vrstni red kupcev iz zakona. To pa pomeni, da okoliščine glede priposestvovanja služnosti in poteka poti ter prehoda niso predmet odobritve pravnega posla, ki pomeni zgolj javnopravno kontrolo prodaje kmetijskih in gozdnih zemljišč v smislu njihovega varovanja ter so lahko predmet drugih postopkov pred sodiščem. Drugostopni organ tožniku tudi pojasnjuje, da prodaja drugih parcel v letu 2019 ne more biti predmet tega konkretnega upravnega postopka, saj se v tem postopku preverja izpolnjevanje pogojev za odobritev pravnega posla za parcele 96/3 in 96/5 k.o. ..., zato so tudi vse tovrstne pritožbene navedbe neutemeljene. So pa lahko ti tožnikovi ugovori predmet drugih postopkov pred sodiščem.

5. Tožeča stranka v tožbi navaja, da tožena stranka ni izvedla posebnega ugotovitvenega postopka, ki bi ga za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali za to, da se da strankam v upravnem postopku možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) morala. V nadaljevanju podaja več navedb v zvezi z dostopom oziroma potjo do predmetnih zemljišč, v zvezi s tem, kje v naravi obstaja cesta ter na kakšen način se je dostop do oziroma preko predmetnih zemljišč izvajal ter v zvezi z eventualno služnostjo. Skupaj z Občino D. in C. C. bi želela pravno urediti obstoječo dovozno pot, ki bi omogočala vsakokratnim lastnikom gozdov, ki to pot že sedaj koristijo, nemoten dostop.

6. Navaja, da sta bili opravljeni dve razdrobljeni prodaji zemljišč z namenom, da bi se izigralo tožečo stranko. Vsega navedenega tožena stranka pri odločitvi ni upoštevala. Kolikor bi se vsa predmetna zemljišča prodajala kot celota, kupec C. C. ne bi imel edini predkupne pravice pri nakupu celotnega kompleksa parcel prodajalca. Meni, da gre za dve navidezni pogodbi, ki dejansko prikrivata enovit prodajni posel. Tako sklenjeni pravni posli so pravno in moralno sporni upoštevajoč določbe Obligacijskega zakonika. Odločitev je bila sicer sprejeta na podlagi določb ZKZ, vendar pa bi bilo treba pri tem upoštevati tudi zgoraj navedena dejstva. Da se obstoječa dovozna cesta legalizira in vzdržuje je tudi želja Občine D. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zavrne izdajo soglasja odobritve predmetnega pravnega posla oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v nov postopek z navodilom, da tožena stranka pred ponovnim odločanjem preuči vse navedbe tožeče stranke. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

7. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločitvi. Pri tem se sklicuje tudi na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012, po katerem je ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča dana na podlagi 20. člena ZKZ v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena OZ. Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je kupoprodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov. Tožena stranka je v postopku odobritve pravnega posla ugotovila, da imata uspeli kupec in tožeča stranka enako predkupno pravico kot lastnika, katerih zemljišča mejijo na gozd, ki se prodaja, zato lahko na podlagi določb ZKZ in ZG prodajalca določita kupca. Prodajalca sta izbrala C. C., ki je vlogi za odobritev pravnega posla priložil kupoprodajno pogodbo. Ta dejstva med strankami niso sporna, zato je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

8. Navedbe tožeče stranke glede priposestvovanja služnosti in poteka poti ter prehoda niso predmet odobritve pravnega posla, ki pomeni zgolj javnopravno kontrolo prodaje kmetijskih in gozdnih zemljišč v smislu njihovega varovanja. Navedbe, ki jih navaja tožeča stranka, so lahko le predmet drugih postopkov. Razen tega prodaja drugih parcel v letu 2019 ne more biti predmet tega konkretnega upravnega postopka. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9. Tožba je bila vročena v odgovor tudi A. A. in B. B. ter C. C., prizadetim strankam v tem upravnem sporu v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki na tožbo niso odgovorile.

10. Občina D. je bila o postopku obveščena, a svoje udeležbe ni priglasila.

11. Tožeča stranka je pri svojih stališčih vztrajala tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

12. Tožba ni utemeljena.

13. V zadevi je bil dne 22. 2. 2024 opravljen narok za glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke in prizadete stranke A. A. (drugi odstavek 58. člena ZUS-1). V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse predložene listine, zavrnilo pa je vse predlagane in neizvedene dokazne predloge z zaslišanjem, saj je ocenilo, da glede na relevantno materialnopravno podlago njihovo zaslišanje ni potrebno, ker jih je tožeča stranka predlagala v zvezi z dejstvi (v zvezi z dostopom do in preko predmetnih zemljišč), ki so za odločitev v tej zadevi nebistvena.

14. Na narok prizadeta stranka A. A. ni pristopila, B. B. in C. C. pa sta predlagala, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

15. Promet z gozdovi ureja ZG v 47. členu. Ta v desetem odstavku določa, da razen v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena (torej ko gre za predkupne upravičence kot so Republika Slovenija in lokalna skupnost, na območju katere ležijo gozdovi, ki se prodajajo), ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Sicer se za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov uporabljajo določbe ZKZ, kolikor ni z ZG določeno drugače (enajsti odstavek 47. člena ZG).

16. V predmetni zadevi ni sporno, da sta tako tožnik kot C. C. lastnika zemljišč, ki mejijo na zemljišče, ki se prodaja. To pa pomeni, da sta oba zainteresirana kupca izenačena. V tem primeru pa je kupec tisti, ki ga določi prodajalec (3. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ v zvezi z enajstim odstavkom 47. člena ZG). ZG v desetem odstavku 47. člena kot prednostno okoliščino za odobritev pravnega posla določa, če je zainteresirani kupec lastnik, zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja. 3. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ, ki jo je treba uporabiti glede na določbo enajstega odstavka 47. člena ZG, pa v primeru izenačenja vseh drugih pogojev določa, da v tem primeru kupca izbere prodajalec. Prodajalca sta izbrala kupca C. C., glede na citirana zakonska določila pa je upravni organ ta pravni posel pravilno odobril. 17. Tožeča stranka zgoraj navedenim dejstvom ne v upravnem postopku ne v upravnem sporu ne nasprotuje. Njene navedbe, s katerimi skuša izpodbiti to odločitev, se nanašajo na možnosti dostopa do predmetnih zemljišč, na prehod preko teh zemljišč, na služnostne pogodbe ipd., ki pa so za predmetno odločitev, ki temelji za zgoraj navedeni dejanski in pravni podlagi, brezpredmetne.

18. Enako velja za njeno trditev, da je bila prodaja zemljišč na predmetnem območju razdrobljena z namenom izigrati tožečo stranko. Predmet te odločitve namreč ni veljavnost oziroma izpodbojnost kupoprodajne pogodbe, saj o tem odločajo sodišča splošne pristojnosti. Ob tem sodišče zgolj v pojasnilo dodaja, da je takšno stališče tudi neprepričljivo, saj v tem primeru ni šlo za to, da bi imel kateri od zainteresiranih kupcev prednost, ampak sta bila oba kupca izenačena in je zato izbira prepuščena prodajalcem.

19. Razen tega tožeča stranka v tožbi še navaja, da tožena stranka ni izvedla posebnega ugotovitvenega postopka za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali za to, da se da strankam v upravnem postopku možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Tudi ta tožbeni ugovor je neutemeljen, saj je prvostopni organ izvedel ugotovitveni postopek za ugotovitev relevantnih dejstev, o svojih ugotovitvah obvestil tožnika s posebnim dopisom ter opravil ustno obravnavo.

20. Po obrazloženem je izpodbijana odločitev tudi po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena.

21. Sodišče še dodaja, da je po zaključku glavne obravnave prejelo tožnikovo vlogo, v kateri navaja, da v zapisniku o glavni obravnavi ni v celoti zajeta izjava C. C., da ne prepoveduje vožnje. Glede tega je ugotoviti, da je v zapisniku o glavni obravnavi navedena njegova izjava, da "vožnje ni nikoli prepovedoval" in torej takšna izjava pomensko bistveno ne odstopa, od tega kar navaja tožnik. Ob tem pa sodišče še enkrat pojasnjuje, da dejstva v zvezi z dostopom do predmetne nepremičnine na odločitev v predmetni zadevi ne vplivajo.

22. Upoštevajoč obrazloženo je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

23. Tožeča stranka sicer za narok ni priglasila stroškov, jih je pa priglasila v tožbi. O tem je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.