Jedro

Glede na to, da tožeča stranka zahteva vrnitev individualno določenih stvari, bi morala dokazati lastninsko pravico na stvareh in da so te stvari v posesti tožene stranke. Način poslovnega sodelovanja pri tem ni bistvena okoliščina. Tožeča stranka je ponudila preskromno trditveno podlago, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, da se sporna svetila še nahajajo v dejanski oblasti tožene stranke. Odločilnih dejstev s katerimi je tožena stranka zatrjevala da svetil nima v posesti tožeča stranka ni prerekala.

Tožeča stranka je podredno tožila na plačilo denarnega zneska in je zato na njej dokazno breme tako glede temelja za plačilo kot za višino. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da v nobenem primeru ne more biti upravičena do plačila svetil po nabavni vrednosti, z ozirom na to da gre za več let stara rabljena svetila. Ker pa tega bremena ni zmogla, je bil njen zahtevek pravilno zavrnjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se (točka I. izreka) zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi na vrnitev 28 individualno določenih svetil, sicer je dolžna tožena stranka plačati 14.830,00 EUR kot nadomestno vrednost svetil s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo 14.830,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pod točko II. izreka sodbe je tožeči stranki naložilo plačilo stroškov postopka v znesku 1.216,40 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St ... z dne 12. 7. 2019 nad toženo stranko začel stečajni postopek. Zaradi tega je na podlagi zakona prišlo do prekinitve postopka (prvi odstavek 205. člena ZPP). Do prekinitve je prišlo po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in po tem, ko so v pritožbenem postopku že bila opravljena vsa procesna dejanja in je bilo treba le še izdati odločbo (drugi odstavek 207. člena ZPP). Zaradi tega je pritožbeno sodišče lahko odločilo o pritožbi.1

6. V obravnavani pravdi tožeča stranka od tožene zahteve vrnitev 28 individualno določenih svetil, podredno pa plačilo njihove vrednosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Pravdni stranki sta poslovno sodelovali na področju trženja svetil po Evropi. Tožeča stranka je proizvajala oziroma zagotavljala svetila. Sklenili sta Pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 1. 9. 2013 (v nadaljevanju: Pogodba), po kateri se je tožena stranka zavezala izvajati globalno distribucijo LED svetil in druge povezane storitve, tožeča pa ji je za to plačevala zastopniško provizijo. Sodišče je Pogodbo opredelilo kot distribucijsko, z njo pa sta stranki dogovorili osnovni princip delovanja. Za vsak konkreten posel je tožena stranka dala tožeči pisno naročilo. Tožeča stranka je bila tista, ki je svetila pošiljala končnim kupcem neposredno. Svetil ni pošiljala toženi stranki.

7. Glede 6 svetil, ki jih je tožeča stranka dostavila naročniku na Portugalsko, je sodišče prve stopnje zaključilo, da ne držijo navedbe, da bi tožeča stranka toženi poslala vzorčna svetila, ampak jih je poslala neposredno naročniku. Ta vzorčna svetila so nato bila vrnjena družbi A. d. o. o., ki jih je aprila 2015 predala toženi stranki. Sledilo je navedbam tožene stranke, da je bila ta svetila primorana uporabiti za odpravo napak v garancijskem roku pri drugem naročniku. Tožeča stranka teh navedb namreč ni prerekala, zaradi česar jih je sodišče štelo za priznane. Ker tožena stranka torej spornih svetil nima več v svoji posesti, je sodišče tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Glede vrnitve dodatnih 22 vzorčnih svetil, ki so bila poslana kupcem S. d. o. o., B. d. o o., W. s. r. l. in Š. d. o. o. tožeča stranka ni ponudila zadostne trditvene podlage o tem kako in kdaj bi naj posamezna podjetja svetila izročila toženi stranki. Glede podrednega zahtevka je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožeča stranka ni konkretizirala višine zahtevka in ni konkretizirano prerekala navedb tožene stranke, da gre za več let stara rabljena svetila katerih tržna vrednost je daleč od nabavne vrednosti. Tožeča stranka ni podala ustreznih dokaznih predlogov, da bi bilo mogoče njen podredni zahtevek preizkusiti. V nobenem primeru tožeča stranka ni upravičena do nabavne vrednosti svetil. 8. Tožeča stranka proti toženi uveljavlja vrnitveni zahtevek po 92. členu Stvarnopravnega zakonika – SPZ. Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Pri tem mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Glede podrednega zahtevka za plačilo 14.830,00 EUR je pravna podlaga 190. člen Obligacijskega zakonika – OZ, ki določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi (neupravičena pridobitev).

9. Pritožba sodišču neutemeljeno očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ko ponavlja svoje že dosedanje navedbe glede načina poslovanja med strankama. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje v 5. in 6. točki obrazložitve sodbe. Pritožbeno sodišče poudarja, da glede na to, da tožeča stranka zahteva vrnitev individualno določenih stvari, bi morala v skladu s citiranimi določili dokazati lastninsko pravico na stvareh in da so te stvari v posesti tožene stranke. Način poslovnega sodelovanja pri tem ni bistvena okoliščina. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka ponudila preskromno trditveno podlago, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, da se sporna svetila še nahajajo v dejanski oblasti tožene stranke. Odločilnih dejstev, s katerimi je tožena stranka zatrjevala da svetil nima v posesti, tožeča stranka ni prerekala. Glede vrnitve 6 svetil od naročnika na Portugalskem ni prerekala navedb, da jih je morala tožena stranka uporabiti za odpravo napak v garancijskem roku pri drugem naročniku, zaradi česar je sodišče to dejstvo pravilno štelo za priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP). Ta okoliščina pa pomeni, da tožena stranka 6 svetil nima več v svoji posesti, zaradi česar je vrnitveni zahtevek neutemeljen. Pritožba teh zaključkov sodišča prve stopnje niti ne izpodbija. Še toliko bolj so skope trditve tožeče stranke glede preostalih 22 svetil, ki bi jih naj tožena stranka prejela od štirih različnih naročnikov. Tožeča stranka zgolj pavšalno navede, da so jih omenjeni naročniki izročili toženi, brez specifikacije okoliščin kdaj, kje in komu. Tako pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti nobeni predlagani dokazi. Očitki zmotno ugotovljenega dejanskega stanja so s tem neutemeljeni. Zaradi tega, ker tožeča stranka ni ponudila ustrezne trditvene podlage tudi neutemeljeno očita sodišču bistveno kršitev določb postopka zaradi neizvedenih dokazov z zaslišanjem prič B. B., M. F., A. U., J. K., S. D. in J. Š. Zaslišanje prič kot dokaz v pravdnem postopku služi ugotavljanju dejstev, ki jih je stranka podala v okviru svojih navedb, ne more pa nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.2

10. Pritožba tudi neutemeljeno graja zavrnitev podrednega tožbenega zahtevka. Tožeča stranka ni uspela dokazati temelja, po katerem bi morala tožena stranka vrniti svetila oziroma povrniti njihovo vrednost. Ni zatrjevala pogodbenega temelja, po katerem bi bila tožena stranka zavezana k plačilu nabavne vrednosti svetilk. Prav tako ni zatrjevala predpostavk neupravičene pridobitve – obogatitev, prikrajšanje (na račun drugega), vzročna zveza in odsotnost pravne podlage za prehod premoženja. Ne držijo pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka dokazati manjšo vrednost svetil kot jo zatrjuje tožeča stranka. Tožeča stranka je tožila na plačilo denarnega zneska in je zato na njej dokazno breme tako glede temelja za plačilo kot za višino. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da v nobenem primeru ne more biti upravičena do plačila svetil po nabavni vrednosti z ozirom na to, da gre za več let stara rabljena svetila. Ker pa tega ni zmogla, je bil njen zahtevek pravilno zavrnjen.

11. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse bistvene pritožbene navedbe. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP). Zaradi tega je odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe.

12. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške postopka.

________________ 1 Tako tudi sodba VSL I Cpg 344/2017 z dne 21. 6. 2017. 2 Glej npr. sodbo in sklep VSRS II Ips 170/2014 ter sklep in sodbo VSL I Cpg 800/2016.