Jedro

Pravna podlaga za presojo sklepčnosti tožbenega zahtevka je podana v tretjem odstavku 318. člena ZPP. Zakon sicer opredeljuje njeno negativno definicijo: "...če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe) …". Navedena torej morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme (člen 7/1 ZPP). Predstavlja dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira zahtevek. V vsebinskem pogledu trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da navede vsa dejstva, na katera se uporabijo pravne norme, ki utemeljujejo zahtevek. Če dolžnik tega bremena ne zmore, bo tožbeni zahtevek zavrnjen. Medtem ko je formalno trditveno breme procesna predpostavka, je vsebinsko trditveno breme, pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnice, da ji je toženka dolžna v roku 15 dni plačati odškodnino za škodo iz naslova uničenih rib v znesku 132.779,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2012 dalje. Hkrati je tožnici naložilo plačilo pravdnih stroškov toženke v znesku 9.013,21 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni na način, da v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico.

3.Tožnica navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. točki 339. člena ZPP, ko po eni strani govori, da tožnica ni zadostno substancirala obstoja škode, v nadaljevanju pa, da so pomanjkljive njene navedbe o višini škode. Sodišče prve stopnje bi moralo ločiti obstoj škode od njene višine, saj za obstoj odškodninske odgovornosti zadošča, da je oškodovancu nastala škoda, torej, da je prišlo do negativnega posega v njegovo pravno sfero. V posledici pravno zmotnega enačenja temelja odškodninske odgovornosti in višine škode, sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva tudi ni pozvalo tožnice na dopolnitev navedb glede temelja, temveč je to storilo le glede višine škode, zaradi česar izpodbijana sodba predstavlja sodbo presenečenja. Za sklepčnost tožbenega zahtevka mora tožeča stranka v tožbi navesti toliko dejstev, da je mogoča jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, pri čemer je sama to storila, saj je navedla, da ji je nastala škoda v obliki uničenih/poginulih rib, katerih vrednost ocenjuje na 132.779,86 EUR. Kot koncesionarka je namreč dolžna skrbeti za ihtiofavno reke Drave, prav tako je dolžna preprečiti oziroma sanirati nastalo škodo. Tožnica navaja, da je v pripravljalnih vlogah, predvsem v vlogi z dne 6. 2. 2023, dodatno pojasnila razlog za nastanek škode, pojasnila pa je tudi njen obseg oziroma višino. Kot na del trditvene podlage se je sklicevala na mnenje A d.o.o. z dne 6. 11. 2017, iz katerega je razvidna ocena števila poginulih rib ter njihova vrednost, ki jo je morala tožnica nadomestiti in izvesti vlaganja v repopulacijo. Prav tako je pojasnila, da temelji ocena škode na površini reke Drave ptujskega ribiškega okoliša (772.000,00 m2), seznamu evidentiranih živečih vrst piškurjev in rib, oceni naseljenosti posamezne vrste rib na ha vodne površine reke Drave ptujskega okoliša, poplavni mortaliteti rib po starostnih kategorijah in povprečni tržni vrednosti rib. Tožnica meni, da je s takšnimi tožbenimi navedbami zadostila svojemu trditvenemu bremenu, saj slednje ne more segati tako daleč, da se od stranke zahteva navedba točnega števila in vrste poginulih rib. Gre namreč za prostoživeče ribe, katerih število lahko tožnica in ostali strokovnjaki zgolj ugibajo. Okvirno število poginulih rib bo tako mogoče ugotoviti šele po izvedenem dokaznem postopku, vključno z možnostjo odločanja po prostem preudarku po 216. členu ZPP. Pomeni, da gre v bistvu za vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka in ne za vprašanje sklepčnosti tožbenega zahtevka. Ne drži, da je tožnica zahtevala povrnitev dveh različnih škod, saj ves čas zahteva povrnitev škode zaradi uničenih rib. Njihov nagonski umik in poškodbe infrastrukture so zgolj razlog za pogin in ne predstavljajo samostojno zahtevane škode. Tožnica dodaja še, da obstoj sklepčnosti dodatno potrjuje dejstvo, da toženka obstoja škode sploh ni prerekala, saj se njene ugovorne navedbe, da manjka sleherni natančnejši obračun dejanske škode, vključno z vhodnimi podatki za takšen obračun škode, nanašajo zgolj na višino škode in ne na njen temelj. Obstoj škode je tako šteti za nesporen, nastala pravna posledica pa je primerljiva položaju, ko sodišče v posledici fikcije priznanja dejstev izda zamudno sodbo. Tožeči stranki v skladu s teorijo substanciranja zato sploh ni potrebno navesti vseh pravotvornih dejstev, ampak zadostuje, da navede historični dogodek, iz katerega izhaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo.

4.Toženka se v obrazloženem odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša svoje pritožbene stroške.

5.Pritožba je utemeljena.

6.V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje pri presoji sklepčnosti tožbenega zahtevka kršilo določbe ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

7.Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na presoji, da je tožba nesklepčna, saj tožnica, kljub pozivu sodišča, ni uspela zadostiti svoji trditveni podlagi, ker ni dovolj določno opisala katera stvar oziroma dobrina je bila poškodovana, iz kakšnega naslova in v kakšni višini. Sodišče prve stopnje tako ni moglo ugotoviti ali tožnica vtožuje škodo iz naslova uničenja rib ali iz naslova nagonskega umika in migracij rib ali iz naslova poškodovanja vodne infrastrukture, ter v kakšnem obsegu in v kakšni višini glede posamezne postavke. Zaradi pomanjkanja substanciranih trditev glede elementa škode, kot ene izmed nujnih predpostavk za utemeljenost odškodninske odgovornosti, je tožbeni zahtevek zavrnilo.

8.Sodišče druge stopnje uvodoma zavrača očitek bistvene kršitve določb postopka po 15. točki 339. člena ZPP. Slednja govori o protispisnosti in je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju oziroma prenosu vsebine listin oziroma izpovedbe prič, torej tedaj, ko jih je sodišče v razloge sodbe povzelo z drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Da bi takšno napako sodišče prve stopnje storilo, tožnica ne zatrjuje.

9.Prav tako neutemeljena so tožničina pritožbena izvajanja, da jo je sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvalo na dopolnitev navedb zgolj glede višine škode in ne glede temelja. Zatrjevanje obstoja škode je namreč neločljivo povezano z zatrjevanjem njenega obsega (višine). Nadalje je zmotno prepričanje tožnice, da za obstoj odškodninske odgovornosti zadošča zgolj negativni poseg v pravno sfero oškodovanca. Za utemeljenost subjektivne odškodninske odgovornosti morajo biti kumulativno izpolnjene predpostavke: protipravnost, škoda, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem/opustitvijo in nastalo škodo ter krivda.

10.Tožnica je bila opozorjena na pomanjkljive navedbe tako glede obstoja kot obsega škode, saj ji je v okviru vodenja sodnega postopka sodišče prve stopnje vročalo vse vloge toženke, v katerih je ta na več mestih izrecno opozarjala na pomanjkljive trditve glede zatrjevane škode (tako obstoja kot višine). Prav tako je sodišče prve stopnje izdalo dva sklepa, s katerima je tožnico pozvalo na dopolnitev navedb in dokazov glede nastale ji škode. Iz tega razloga, izpodbijana sodba za tožnico tudi ne more predstavljati sodbe presenečenja.

11.Pravilno pa tožnica izpostavlja, da navedbe o nastanku in obsegu škode, ki jih je zatrjevala, zadostujejo za sklepčnost tožbenega zahtevka.

12.Pravna podlaga za presojo sklepčnosti tožbenega zahtevka je podana v tretjem odstavku 318. člena ZPP. Zakon sicer opredeljuje njeno negativno definicijo: "...če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe) …". Navedena torej morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme (člen 7/1 ZPP). Predstavlja dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira zahtevek. V vsebinskem pogledu trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da navede vsa dejstva, na katera se uporabijo pravne norme, ki utemeljujejo zahtevek. Če dolžnik tega bremena ne zmore, bo tožbeni zahtevek zavrnjen. Medtem ko je formalno trditveno breme procesna predpostavka, je vsebinsko trditveno breme, pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka.

13.Tožnica je v tožbi in dopolnitvah navedla, da ji je zaradi ravnanja toženke (nepravilno uravnavanje pretokov vode na reki Dravi) nastala škoda (pogin/migracija rib), navedla je lokacijo škode (Ptujski ribiški okoliš v obsegu 772.000,00 m2), prav tako je navedla obseg oziroma skupno višino škode 132.779,86 EUR, ki izhaja iz priložene Ocene škode A d.o.o. z dne 26. 12. 2013. Ta dokument je tožnica priložila k tožbi kot del trditvene podlage (priloga A7). Iz listine izhaja ocena naseljenosti posamezne vrste rib na hektar vodne površine reke Drave, ocena populacije rib, ocena mortalitete rib, tržna cena rib, ocena škode na ribah in skupna ocena škode.

14.Za ugotovitev sklepčnosti tožbe v obravnavani zadevi je dovolj, da je tožnica, ob ostalih pravno relevantnih dejstvih, navedla, da ji je nastala škoda in v kakšni višini. Ali so te njene trditve zadosti substancirane in ali so predloženi dokazi, na podlagi katerih je mogoče prepričljivo ugotoviti dejstva o nastanku in obsegu škode, kot ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, pa je vprašanje izkazanosti oziroma utemeljenosti zahtevka po višini, ne pa sklepčnosti tožbe.

15.Ne vzdržijo pa pritožbene navedbe, da je sklepčnost podana, ker toženka obstoja škode ni prerekala. Toženka je že v odgovoru na tožbo prerekala tako temelj kot obseg zatrjevane škode.

16.Za obravnavano zadevo je bistveno, da je tožba sklepčna, utemeljenost tožbenega pa bo stvar nadaljnje dokazne presoje sodišča prve stopnje. Iz tega razloga se sodišče druge stopnje tudi ne opredeljuje do ostalih pritožbenih navedb.

17.V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje za popolno ugotovitev dejanskega stanja, ob pravilni uporabi materialnega prava, izvesti dokazni postopek glede obstoja in obsega škode in nato s skrbno dokazno oceno izvedenih dokazov presoditi ali je tožnica uspela dokazati obstoj vseh predpostavk odškodninske odgovornosti toženke. Če bo presodilo, da ni dokazana ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, bo tožbeni zahtevek zavrnilo.

18.Sodišče druge stopnje ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti. Zadevo je potrebno obravnavati celovito in raziskati vse okoliščine zadeve. Prav tako bo z vrnitvijo zadeve pred sodišče prve stopnje pravdnim strankam zagotovljena in varovana ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja, ob tem tudi ustavna pravica do izjave (22. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju URS) pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen URS) ter jim ne bo huje kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Slednje je narekovalo razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve istemu sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP).

19.Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Predpostavke objektivne odškodninski odgovornosti pa so: protipravnost, škoda in vzročna zveza, pri čemer velja domneva, da je uporaba stvari oziroma drugo delovanje s povečano nevarnostjo vzrok za škodo, ki je nastala v zvezi s s tem delovanjem.

2Že v odgovoru na tožbo je toženka opozorila na pavšalno navedeno škodo, pomanjkanje slehernega obračuna dejanske škode vključno z vhodnimi podatki. Enako je storila v pripravljalni vlogi z dne 21. 12. 2020 in z dne 21. 3. 2022.

3Opr. št. P 219/2015 z dne 16. 8. 2018 in z dne 18. 1. 2023. Glede na postopanje toženke, sodišče prve stopnje tega niti ni bilo dolžno storiti (VSRS sodba in sklep III Ips 46/2010 z dne 15. 10. 2013, tč. 11. in 12.).

4Podrobno o sklepčnosti tožbenega zahtevka glej članek M. Voglarja v Pravosodni bilten (PB), št. 2/2016, str. 45 in nasl. ter tam navedeno literaturo in sodno prakso.

5Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, J. Zobec komentar k členu 318, str 129.

6Tako tudi VSM sodba I Cpg 224/2023, z dne 30.11.2023.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 7/1, 212

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.