Jedro

Po določbi 14. člena občinskega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča odloča o oprostitvi plačila nadomestila Mestna uprava Mestne občine Ljubljana oziroma po pooblastilu pristojni organ in ne davčni organ, ki je izdal izpodbijano odločbo.

Vprašanje, ali je zavezanec oproščen nadomestila, ni predhodno vprašanje, saj gre v postopku oprostitve plačila nadomestila za postopek, ki se začne na zahtevo stranke in ne za postopek po uradni dolžnosti. Če bi bilo to vprašanje res predhodno vprašanje, potem bi moral davčni organ vse postopke odmere nadomestila pri vseh zavezancih prekiniti in po uradni dolžnosti poizvedovati pri občinah, ali so bili zavezanci oproščeni plačila nadomestila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013 za več nepremičnin. V obrazložitvi odločbe se sklicuje na 58. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ), ki predstavlja pravno podlago za odmero nadomestila. Pojasnjuje, da mora v skladu z 62. členom ZSZ nadomestilo plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe. V nadaljevanju obrazložitve podrobno pojasnjuje, kaj so osnove za določitev višine nadomestila, katera merila se upoštevajo in kako je določena vrednost točke. Pojasnjuje tudi, da je skladno s 404. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) davčni organ tisti, ki izda odločbo o odmeri nadomestila po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka.

2. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila od stanovanja na naslovu ... in odmere nadomestila na naslovu ... Drugostopenjski organ je ugodil pritožbi v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila od prostorov v ..., zavrnil pa je pritožbo v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila na naslovu ... Glede prostorov na ... se je tožnik skliceval na to, da je vložil zahtevo za oprostitev nadomestila, Mestna občina Ljubljana pa je postopek za izdajo odločbe s sklepom ustavila. Taka odločitev se pritožniku zdi napačna. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je Mestna občina Ljubljana s sklepom z dne 27. 3. 2013 sicer postopek ustavila, dne 6. 8. 2014 pa je isti organ njegov zahtevek za oprostitev plačila zavrnil, ker je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev. S tem v zvezi drugostopenjski organ pojasnjuje, da v postopku odmere nadomestila ni mogoče odločati o pravilnosti odločanja drugih upravnih organov, oziroma v danem primeru mestne občine. Ali je obrazložitev upravnega akta, izdanega s strani občinskega organa, v skladu z zakonskimi določili oziroma ali odgovarja dejanskemu stanju, ne more biti predmet odločanja v tem davčnem postopku.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je Mestna občina Ljubljana zavrnila njegov zahtevek za oprostitev plačila nadomestila, zoper to odločbo je vložil pritožbo, drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. O zahtevi za oprostitev plačila še ni pravnomočno odločeno, ker je zoper odločbo sprožen upravni spor. Odločitev o zahtevi tožeče stranke za oprostitev plačila nadomestila predstavlja predhodno vprašanje v tem postopku, saj je od odločitve o tem zahtevku odvisno, ali je upravni akt o odmeri nadomestila napačen ali ne. Iz navedenega razloga tožeča stranka predlaga, da sodišče prekine postopek do odločitve o tožbi v zvezi z izdajo odločbe o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Izpodbijani akt je napačen, ker tožeči stranki nadomestilo sploh ne bi smelo biti odmerjeno, ampak bi morala biti oproščena nadomestila za dobo petih let. Tožeča stranka je kupila novo stanovanje, v ceno katerega je bilo zajeto tudi plačilo za urejanje stavbnega zemljišča. Tožeča stranka izpolnjuje vse pogoje za oprostitev plačila nadomestila in zato je izpodbijana odločba napačna. Zgolj iz previdnosti pa tožeča stranka navaja tudi navedbe glede predhodnega vprašanja, to je oprostitve plačevanja nadomestila po drugem odstavku 59. člena ZSZ. Tožeča stranka v nadaljevanju tožbe pojasnjuje, zakaj meni, da oprostitev plačila ne more biti vezana na obveznost občana o prijavi prebivališča, saj je zakonodajalec uporabil drugačen termin in sicer „vselitev“. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in samo odloči o zadevi, podrejeno pa, naj izpodbijani akt odpravi, toženi stranki pa naloži izdajo nove odločbe, kjer bo upoštevana oprostitev, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Skladno s 404. členom ZDavP-2 izdaja odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča po uradni dolžnosti davčni organ na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina. Po določilu drugega odstavka 59. člena ZSZ se nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na lastno zahtevo za dobo petih let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah tega zakona. Po določbi tretjega odstavka 59. člena ZSZ petletna oprostitev plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Po določbi 14. člena občinskega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča odloča o oprostitvi plačila nadomestila Mestna uprava Mestne občine Ljubljana oziroma po pooblastilu pristojni organ. Iz navedenega določila je torej razvidno, da o oprostitvi plačila nadomestila odloča drug organ in ne davčni organ, ki je izdal izpodbijano odločbo.

7. V obravnavnem upravnem sporu pa se izpodbija odmerna odločba, ki jo je izdala Davčna uprava Republike Slovenije. Navedeni organ ni pristojen za odločanje o oprostitvi nadomestila, zato niso upoštevni tisti tožbeni ugovori, ki se nanašajo na zatrjevane nepravilnosti pri odločbi, ki se nanaša na oprostitev nadomestila. Kolikor pa bi bila davčnemu organu posredovana odločba o oprostitvi nadomestila, potem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013 za nepremičnino na ... sploh ne bi smel odmeriti. Tožnik v tožbi ne zatrjuje, da bi bila izdana odločba o oprostitvi nadomestila, pač pa celo navaja, da je bila prošnja za oprostitev nadomestila zavrnjena. Prvostopenjski organ tako ni imel nobene podlage, da za navedeno nepremičnino ne bi odmeril nadomestila. Vprašanje, ali je zavezanec oproščen nadomestila, ni predhodno vprašanje, saj gre v postopku oprostitve plačila nadomestila za postopek, ki se začne na zahtevo stranke in ne za postopek po uradni dolžnosti. Če bi bilo to vprašanje res predhodno vprašanje, potem bi moral davčni organ vse postopke odmere nadomestila pri vseh zavezancih prekiniti in po uradni dolžnosti poizvedovati pri občinah, ali so bili zavezanci oproščeni plačila nadomestila. Ne glede na navedeno, pa tožbena navedba, da je vprašanje oprostitve plačila nadomestila predhodno vprašanje in da bi bilo potrebno postopek prekiniti, v konkretnem primeru sploh ni relevantna, saj je bila že ob vložitvi tožbe prošnja za oprostitev plačila nadomestila zavrnjena. Res je bil sicer zoper odločbo sprožen upravni spor, vendar pa je sodišče s sklepom opr. št. III U 20/2015 z dne 4. 9. 2015 tožbo zoper to odločbo zavrglo. Sklep je postal pravnomočen dne 24. 9. 2015. Ker torej tožnik kljub temu, da je podal zahtevo za oprostitev plačila nadomestila, tega plačila ni bil oproščen in je sedaj ta odločitev pravnomočna, je izpodbijana odločba v tem upravnem sporu v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila za nepremičnino na Barvarski stezi 6 v Ljubljani, pravilna.

8. Ker sodišče nepravilnosti pri preizkusu izpodbijane odločbe ni našlo, je tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

K točki II izreka:

9. V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.