Jedro

Po določbi 11. tč. 2. odst. 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati. Na narok za glavno obravnavo je na strani tožene stranke pristopil njen pooblaščenec, ki je povzel navedbe v odgovoru na tožbo in ponudil poravnavo. Kršitev je podana le, če se dejanja v pravdi pozneje ne odobrijo. Ker je tožena stranka na naroku odobrila dejanje s strani nepooblaščene osebe, ni podana očitana kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati regres za letni dopust za leto 1996, in sicer od bruto zneska 51.000,00 SIT obračunati akontacijo dohodnine ter izplačati neto znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1996 dalje ter iz naslova odpravnine ob upokojitvi znesek 361.198,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.4.2000 dalje ter povrniti stroške postopka v višini 98.200,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 5.12.2001 dalje, vse v roku 8 dni pod izvršbo. Zoper navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razloga absolutne bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je odgovor na tožbo podala S. P. ter da iz odgovora ni razvidno, v kakšnem svojstvu je podala odgovor, saj ni direktor družbe in ne pravnica. Pritožba ni utemeljena. Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov in ob preizkusu po uradni dolžnosti, to je glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 399. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99) in glede pravilne uporabe materialnega prava, pritožbeno sodišče ne ugotavlja utemeljenosti pritožbenih navedb. Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbe tožene stranke, da naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz razloga, ker je odgovor na tožbo podala oseba, ki za to ni bila legitimirana. Po določbi 11. tč. 2. odst. 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona, ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila razen, če je bila pravda oz., če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Iz odgovora na tožbo je razvidno, da ga je podpisala S. P. Na narok za glavno obravnavo je na strani tožene stranke pristopil njen pooblaščenec. Iz zapisnika glavne obravnave izhaja, da je pooblaščenec povzel navedbe v odgovoru na tožbo in ponudil poravnavo. Prekršitev je podana le, če se dejanja v pravdi pozneje ne odobrijo. Ker je tožena stranka na naroku odobrila dejanje s strani nepooblaščene osebe, ni podana očitana kršitev določb postopka. Zatrjevanje tožene stranke, da je sodišče bistveno kršilo določbe postopka iz navedenega razloga kaže na zlorabo pravic. Po določbi 9. člena ZPP morajo stranke vestno in pošteno uporabljati pravice, ki jih imajo po tem zakonu. Tožena stranka pa nasprotno uporablja vsa možna sredstva, da bi zavlekla postopek. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku priznalo razliko - polovico regresa za letni dopust za leto 1996 in pri tem upoštevalo višino regresa iz Zakona o izvajanju socialnega sporazuma v letu 1996, ki je določal znesek 102.000,00 SIT bruto. Pravica do regresa za letni dopust izhaja iz 1. tč. 44. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. l. RS, št. 39/93), ki je veljala v spornem obdobju. Tožena stranka tožniku v letu 1996 ni izplačala regresa za letni dopust v celoti, zato je upravičen še do plačila razlike. Po določbi 3. tč. 51. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG - Ur. l. RS, št. 40/97) pripada delavcu ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece. Ob nespornem dejstvu, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi upokojitve, mu po navedenem določilu kolektivne pogodbe pripada tudi odpravnina. Zaradi navedenega in ker pritožbeni razlog ni podan, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.