Jedro

Podaritev nepremičnine, ki je v (so)lasti tretje osebe, z namenom izigravanja lastninskih upravičencev, predstavlja pravni posel v nasprotju z javnim redom in moralo.

Izrek

I. ZAZNAMEKPritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. ZAZNAMEKZ uvodoma navedeno sodbo je sodišče zavrnilo zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je darilna pogodba sklenjena dne 12. 6. 2009 med prvotoženko kot darovalko in drugotoženko kot obdarjenko nična v delu, ki se nanaša na idealni delež do ½ od celote na nepremičninah parc. št. 350/6 in parc. št. 391.S k.o. K. Nadalje je zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice na podlagi navedene darilne pogodbe neveljavna in na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tako, da se pri navedeni nepremičnini vknjiži lastninska pravica na ime prve toženke do celote. Nadalje je zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da ima pokojni E.M. na navedeni nepremičnini lastninsko pravico do ½ od celote. Zavrnilo je tudi zahtevek na plačilo pravdnih stroškov (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 2.378,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče povsem zmotno presodilo, da tožeča stranka ne razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice. Pri taki presoji je prvostopno sodišče povsem zmotno presodilo (pravzaprav sploh ni presodilo), pomen pogodbe z dne 14. 6. 1971 in kupoprodajne pogodbe z dne 14. 6. 1971, sklenjenih med prvotoženko in E.M. st. Navedena pravna posla namreč predstavljata pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na navedeni nepremičnini v korist E.M. st., ki je skupaj s prvotoženko kupil gradbeno parcelo in na njej skupaj s prvotoženko zgradil stanovanjsko hišo. Na navedeni nepremičnini bi se lahko tako E.M. st. vknjižil kot solastnik, v kolikor ne bi bil opravljen prenos navedene nepremičnine z darilno pogodbo, katere ničnost uveljavlja tožeča stranka. Sicer pa bi po smrti E.M. st. navedeno vknjižbo, v kolikor ne bi bilo prenosa po sporni darilni pogodbi, lahko predlagali dediči po E.M. st., to je tožnik in tožnica v tej pravdi. Zraven tega navedeni pogodbi, ki sta ključni za presojo v tej zadevi nista bili nikoli izpodbiti in tudi tožena stranka v tej pravdi ni zatrjevala, da bi bili iz kakršnegakoli razloga neveljavni. Tako pa tudi ne vzdrži zaključek prvostopnega sodišča, da tožeča stranka nima pričakovane lastninske pravice na sporni nepremičnini in tako nima pravice do sodnega varstva.

- Navedeni pogodbi tudi izkazujeta, da sta E.M. st. in prvotoženka za nakup gradbene parcele prispevala vsak ½ kupnine in da sta na navedeni gradbeni parceli skupaj zgradili stanovanjsko hišo, katero sta financirala vsak do ½. V navedenih pogodbah sta navedena tudi ugotovila, da sta vsak do ½ solastnik navedenih nepremičnin. Tako navedeni pogodbi tudi izkazujeta zatrjevano, da sta prvotoženka in E.M. st. stanovanjsko hišo zgradila skupaj na gradbeni parceli, ki sta jo tudi skupaj kupila. Da pa sta bila prvotoženka in E.M. st. več kot v prijateljskem razmerju in to kljub dejstvu, da je bil E.M. st. poročen, pa tudi izhaja iz izvedenih dokazov.

- Prvotoženka tudi glede na navedene pravne posle, ki jih je sklenila z E.M. st. ni mogla biti dobroverna, da je lastnica celotne nepremičnine in tako tudi ni mogla priposestvovati deleža nepremičnine v solasti E.M. st. Še več, darilna pogodba, ki je bila sklenjena 12. 6. 2009, torej devet dni po smrti E.M. st. še toliko bolj izkazuje nedobrovernost obeh toženk.

- Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka zahtevek na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe in na ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 350/6 in parc. št. 391.S (stanovanjska hiša), k.o. K. (nadalje sporna nepremičnina) uveljavlja z zatrjevanjem, da je pravni prednik tožnikov E.M. st. (oče prvotožnika, mož drugotožnice) bil v prijateljski (partnerski) zvezi s prvotoženko in da sta v tej zvezi kupila zemljišče in na zemljišču zgradila hišo. Na sporni nepremičnini sta tako bila E.M. st. in prvotoženka solastnika vsak do ½. Prvotoženka je kmalu po smrti E.M. st. z darilno pogodbo (E.M. st. je umrl 3. 6. 2009, sporna darilna pogodba je bila sklenjena dne 12. 6. 2009), katero je sklenila s hčerko, to je drugotoženko, celotno sporno nepremičnino prenesla na drugotoženko. Zaradi navedenega pravnega posla tako prvotožnik in drugotožnica kot pravna prednika (zakonita dediča) po E.M. st. na podlagi pravnih poslov (Kupoprodajne pogodbe in Pogodbe z dne 14. junija 1971) na solastnem deležu E.M. st. kot njegova dediča ne moreta pridobiti lastninske pravice. Iz navedenega razloga uveljavljata (delno) ničnost darilne pogodbe za delež, ki na podlagi pravnih poslov oziroma dogovora o skupni gradnji lastniško pripada E.M. st..

6. Pritožba ima prav, da prvostopno sodišče pri presoji uveljavljane ničnosti ni vsebinsko presojalo Kupoprodajne pogodbe z dne 14. junija 1971, sklenjene med E.M. st. in prvotoženko (priloga A4) ter Pogodbe tudi z dne 14. junija 1971 med istima osebama (priloga A5). Iz zapisa navedenih pogodb izhaja, da sta E.M. st. in prvotoženka zemljišče, na katerem se je kasneje gradila stanovanjska hiša, skupno kupila vsak do ½ in da sta na navedenem zemljišču zgradila stanovanjsko hišo, pri čemer sta tudi vsak do ½ prispevala za izgradnjo hiše. Pri tem tudi ni prezreti, da je v kupoprodajni pogodbi (priloga A4), in sicer v 1. členu pogodbe zapisano tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na ime E.M. do ½.

7. Že na podlagi navedenih pravnih poslov je zmoten zaključek prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ne razpolaga z utemeljenim zahtevkom za pridobitev lastninske pravice in na ustaljeni sodni praksi temelječem pričakovanju pridobitve lastninske pravice. Nasprotno, na podlagi navedenih pravnih naslovov bi tožeča stranka, v kolikor ne bi bila sporna nepremičnina na drugotoženko prenesena s sporno darilno pogodbo (tako bi na nepremičnini obstajala še zmeraj lastninska pravica na ime prvotoženke) lahko kljub večletnemu (od sklenitve pravnih poslov do smrti E.M. st. je poteklo 38 let) poteku časa dosegla vknjižbo lastninske pravice na zemljišču na ime njunega pravnega prednika, to je E.M. st. Zraven tega pa navedena pravna posla izkazujeta verjetnost zatrjevanega po tožeči stranki, da sporna nepremičnina predstavlja skupno gradnjo prvotoženke in E.M. st. Tožeča stranka se tako v predmetni zadevi uspešno sklicuje na pravico do zasebne lastnine z zatrjevanjem in izkazovanjem, da obstaja konkreten, na veljavnem pravu temelječi zahtevek za pridobitev določene lastnine. Tožeča stranka se tako povsem pravilno sklicuje na odločbo US RS opr. št. Up 591/10, v kateri je zavzeto stališče, da pravico do zasebne lastnine oziroma njeno sodno varstvo ne obsega le obstoječe lastnine, ampak tudi zahtevke v povezavi s pričakovanimi pravicami.

8. Nadalje je od presoje navedenih pravnih poslov (Kupoprodajna pogodba in Pogodba z dne 14. junij 1971) in s tem povezanega lastništva E.M. st. na sporni nepremičnini odvisna delna ničnost darilne pogodbe sklenjene med prvotoženko in drugotoženko. Namreč v primeru, da navedena pravna posla predstavljata podlago za pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini za E.M. st., je prvotoženka kot darovalka na drugotoženko kot obdarjenko s sporno darilno pogodbo v last prenesla del nepremičnine, ki ni bila v njeni lasti. Prvotoženka je z darilno pogodbo prenesla več pravic, kot jih je imela sama na sporni nepremičnini, s čemer je kršeno temeljno načelo stvarnega prava, da ne more nihče prenesti več pravic, kot jih ima sam. Pri tem pa se v primeru presoje, da navedena pravna posla predstavljata podlago za pridobitev solastninske pravice na sporni nepremičnini za E.M. st., utemeljeno pojavlja tudi vprašanje dobrovernosti prvotoženke kot drugotoženke pri prenosu lastninske pravice in s tem povezanega izigravanja tožeče stranke pri lastninskih upravičenjih. Z darilno pogodbo podaritev nepremičnine, ki je v (so)lasti tretje osebe, z namenom izigravanja lastninskih upravičencev, predstavlja pravni posel v nasprotju z javnim redom in moralo. Pogodba, ki pa nasprotuje moralnim načelom, pa je nična (86. člen Obligacijskega zakonika - OZ).

9. Priposestvovanje kot izviren način pridobitve lastninske pravice pa v danem primeru ne pride v poštev za nobeno od pravdnih strank in to iz razloga, ker je dokazni postopek pokazal, da E.M. st. sporne nepremičnine ni imel v posesti, prvotoženka pa zaradi sklepanja navedenih pravnih poslov (seveda v primeru veljavnosti le-teh) z E.M. st. ni bila dobroverna. Posest stvari in dobrovernost pa sta temeljna elementa priposestvovanja, brez katerih priposestvovanja ni.

10. V novem sojenju bo prvostopno sodišče moralo presoditi ali Kupoprodajna pogodba (priloga A4) in Pogodba (priloga A5), upoštevaje že izvedene dokaze, presoditi ali navedena pravna posla predstavljata pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na sporni nepremičnini na ime E.M. st.. Dejstvo, da pravni posel ni bil zemljiškoknjižno izveden, ne predstavlja razloga za neveljavnost pravnega posla. Pri tem se prvostopno sodišče pri dogovoru o skupni gradnji ne bo moglo sklicevati na določbe Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, kot je to storilo v izpodbijani sodbi, ker so se v času sklepanja navedenih pravnih poslov (in očitno tudi gradnje) glede dogovora o skupni gradnji uporabljale določbe Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ) o družbeni pogodbi po določbah XVIII. poglavja ODZ. Po določbah ODZ je skupna gradnja bila dopustna in se je na podlagi skupne gradnje na nepremičnini lahko pridobila tudi (so)lastninska pravica. Veljavnost navedenih pravnih poslov pa bo zraven tega potrebno presojati tudi skozi ugovor tožene stranke o izpolnitvi in sicer, da navedena pravna posla, četudi sta bila sklenjena po E.M. st. nista bila izpolnjena. V posledici neizpolnitve pa E. M. st. na spornih nepremičninah nima nobenih stvarnih upravičenj.

11. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 355. člena ZPP.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.