Jedro

Obresti so nadomestilo za uporabo denarja. Glede na pravni temelj nastanka obveznosti plačati obresti je treba razlikovati zamudne in pogodbene obresti. Pogodbene obresti so obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik, in ki tečejo od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti, če se upnik in dolžnik ne dogovorita za drugačno obdobje. Zamudne obresti pa so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo pri plačilu denarne obveznosti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v I. točki izreka v obrestnem delu spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati obresti: - od zneska 50.969,47 € v višini 4%-ne letne obrestne mere od 13. 07. 2008 do 30. 04. 2010, - od zneska 75.249,33 EUR v višini 4 %-ne letne obrestne mere od tega zneska od 10. 04. 2008 do 30. 04. 2010, - od zneska 20.491,24 EUR v višini 4 %-ne letne obrestne mere od tega zneska od 11. 05. 2008 do 30. 04. 2010, - od zneska 38.265,04 EUR v višini 4 %-ne letne obrestne mere od tega zneska od 13. 07. 2008 do 30. 04. 2010, in - zakonske zamudne obresti od zneska 184.975,08 EUR od 01. 05. 2010 dalje do plačila

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 1.830,40 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

IV. Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 59476/2010 z dne 05. 05. 2010 vzdržalo v veljavi v veljavi v 1. točki glede zneska 50.969,47 EUR, z obrestmi v višini 4 %-ne letne obrestne mere od tega zneska od 13. 07. 2008 do 28. 04. 2010, zneska 75.249,33 EUR, z obrestmi v višini 4 %-ne letne obrestne mere od tega zneska od 10. 04. 2008 do 28. 04. 2010, zneska 20.491,24 EUR z obrestmi v višini 4 %-ne letne obrestne mere od tega zneska od 11. 05. 2008 do 28. 04. 2010, zneska 38.265,04 EUR z obrestmi v višini 4 %-ne letne obrestne mere od tega zneska od 13. 07. 2008 do 28. 04. 2010, in zakonskih zamudnih obresti od zneska 184.975,08 EUR od 29. 04. 2010 dalje do plačila ter glede 3. točke izreka, (II) višji tožbeni zahtevek (za obresti do 29. 04. 2010 višje od 4 %-ne letne obrestne mere zavrnilo ter (III) toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 6.231,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in sicer zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe, ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka navedbam v pritožbi nasprotuje, predlaga potrditev izpodbijane sodbe ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predmet tožbenega zahtevka so zapadle neplačane končne situacije v skupnem znesku 184.975,08 EUR, skupaj s pogodbenimi in zakonskimi zamudnimi obrestmi. Med strankama ni bila sporna višina dolgovanega zneska, pač pa zgolj način njegove poravnave.

6. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo z nosilnimi razlogi, da sta se pravdni stranki v 5. členu prodajne predpogodbe št.193/09-G z dne 20. 01. 2010 (med drugim) dogovorili, da bosta najkasneje do 28. 02. 2010 sklenili glavno prodajno pogodbo, na podlagi katere bo tožeča stranka kot kupec na nepremičninah, ki so predmet predpogodbe, pridobila bremen prosto lastninsko pravico na poslovnem prostoru št. PP 8, ki se nahaja v pritličju objekta B, G. ter dveh parkirnih mestih v kleti na G., v skupni vrednosti 184.975,08 EUR (2. člen predpogodbe). Pravdni stranki sta se še dogovorili, da v kolikor v roku treh mesecev po sklenitvi predpogodbe ne bodo ustvarjeni pogoji za sklenitev glavne prodajne pogodbe in prevzem nepremičnin po pogojih, dogovorjenih v predpogodbi, le-ta preneha veljati in je prodajalec (tožena stranka) dolžna kupcu (tožeči stranki) poravnati preostanek dolga v višini 184.975,08 EUR v roku 8 dni in obresti v višini 4%-ne letne obrestne mere od zapadlosti terjatev, po tem roku pa zakonske zamudne obresti (tretji odstavek 5. člena predpogodbe). Sodišče prve stopnje tako zaključuje, da je v 5. členu predpogodbe dogovorjena višina obresti za čas od zapadlosti posameznih terjatev (kot so opredeljene v začasnih situacijah in predlogu za izvršbo) do 28. 04. 2010, v primeru zamude in po tem roku pa tudi zakonske zamudne obresti. Glede na takšno pogodbeno določilo je sodišče prve stopnje tožeči stranki prisodilo do nastopa zamude (ki je po zaključku sodišča prve stopnje nastopila skladno z dogovorom v predpogodbi 29. 04. 2010) pogodbene obresti, od zamude dalje pa zakonske zamudne obresti. V presežku (obresti po obrestni meri, višji od 4%), je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.

7. Višje sodišče soglaša z ugotovitvami izpodbijane sodbe in sicer, da sta se pravdni stranki s predmetno predpogodbo najprej dogovorili, da je rok za izpolnitev obveznosti (sklenitev kupoprodajne pogodbe) 28. 04. 2010 (trije meseci od sklenitve predpogodbe 20. 01. 2010 + 8 dni), kasneje pa je bil ta rok podaljšan in sicer do 30. 04. 2010, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 4. izpodbijane sodbe, kjer navaja, da je tožeča stranka na podaljšanje roka za sklenitev kupoprodajne pogodbe molče pristala. Upoštevajoč navedeno pa je sodišče prve stopnje kot datum zamude nepravilno upoštevalo 29. 04. 2010, saj je bila tožena stranka - upoštevajoč podaljšan rok za izpolnitev obveznosti – v zamudi šele od od 01. 05. 2010. V tem delu je pritožba tožene stranke torej utemeljena.

8. Pritožba pa je neutemeljena v delu, v katerem ponavlja dotedanje navedbe in sicer, da je pogodbeno določilo iz tretjega odstavka 5. člena predpogodbe v nasprotju z 382. členom OZ in zato nično. Obresti so nadomestilo za uporabo denarja. Glede na pravni temelj nastanka obveznosti plačati obresti je treba razlikovati zamudne in pogodbene obresti. Pogodbene obresti (382. člen OZ) so obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik, in ki tečejo od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti, če se upnik in dolžnik ne dogovorita za drugačno obdobje. Zamudne obresti (378. - 381. člen OZ) pa so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo pri plačilu denarne obveznosti. V skladu z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) in dispozitivno naravo določbe 382. člena OZ, sta se pravdni stranki dogovorili za pogodbene obresti, njihovo obrestno mero in za dospelost obveznosti plačati pogodbene obresti. Dogovor pravdnih strank, da pogodbene obresti tečejo od zapadlosti terjatve do novega roka zapadlosti, zato ne predstavlja kršitve načela vestnosti in poštenja in morale, ki bi narekovale ugotovitev ničnosti navedenega pogodbenega določila kot to zmotno meni pritožnik.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v obrestnem delu spremenilo ( 4. točka 358. člena ZPP) tako, kot to izhaja iz izreka te sodne odločbe. V preostalem, nespremenjenem delu je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Le-ta je namreč pravilna. Konkretno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

10. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo delno uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti pritožbene stroške. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z Odvetniško in taksno tarifo. Tožeča stranka na podlagi istega zakonskega določila ter upoštevajoč tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, do povračila stroškov za odgovor na pritožbo ni upravičena.