Obdelava osebnih podatkov v okviru raziskave

Datum

17.10.2025

Številka

07120-1/2025/458

Kategorije

Anonimizacija/psevdonimizacija, Statistika in raziskovanje

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave osebnih podatkov v okviru izvedbe raziskave o človeških prevodih, ki jih boste primerjali s strojnimi. Pojasnjujete, da bodo med prevodi potencialno tudi prevodi, ki so jih pripravili sodni tolmači, o katerih 30. točka Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pravi, da je hujša disciplinska kršitev »nepooblaščena uporaba ali razkritje zaupnih podatkov, za katere sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izve v zvezi z opravljanjem sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja.« Osebni in zaupni podatki bodo v besedilih, ki jih boste uporabil za namene raziskave, anonimizirani in besedila ne bodo v nobenem trenutku v nobeni obliki javno dostopna oz. bodo po opravljenih analizah po potrebi uničena. S tem v zvezi postavljate določena vprašanja.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Načela varstva osebnih podatkov se uporabljajo za vse informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Če so podatki anonimizirani do te mere, da je določen podatek praktično nemogoče pripisati določenemu ali določljivemu posamezniku (glej uvodno opombo 26 Splošne uredbe), potem ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe. Posledično se pravila varstva osebnih podatkov pri takšni obdelavi ne uporabljajo. Posameznik je lahko določljiv tudi posredno in ne samo z uporabo imena in priimka.

IP ni pristojen za tolmačenje določb Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. IP hkrati opozarja, da poleg osebnih podatkov obstajajo tudi druge vrste podatkov, ki so lahko predmet posebnega varstva (na primer podatki, ki se varujejo zaradi poslovnih interesov (poslovne skrivnosti), varnosti države (tajni podatki), ali njihove zaupne narave). Za presojo, ali posamezni podatki sodijo med takšne varovane podatke, IP ni pristojen, zato s tem v zvezi ne more podajati vsebinskih stališč.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

IP hkrati opozarja, da poleg osebnih podatkov obstajajo tudi druge vrste podatkov, ki so lahko predmet posebnega varstva (na primer podatki, ki se varujejo zaradi poslovnih interesov (poslovne skrivnosti), varnosti države (tajni podatki), ali njihove zaupne narave). Za presojo, ali posamezni podatki sodijo med takšne varovane podatke, IP ni pristojen, zato s tem v zvezi ne more podajati vsebinskih stališč.

Področje obdelave osebnih podatkov v raziskovalne namene je eno izmed področij, ki jih Splošna uredba v podrobnejše urejanje prepušča državam članicam. V Sloveniji je to področje urejeno v 68. do 70. členu ZVOP-2. Skladno s prvim odstavkom 68. člena ZVOP-2 je obdelava osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne in statistične namene dovoljena organizacijam in posameznikom, ki pri svojem delovanju uporabljajo etična načela in metodologijo s področja raziskovanja ter pravila glede varstva osebnih podatkov iz tega poglavja. Splošna uredba ne ureja natančno, katere vrste obdelav podatkov pomenijo obdelavo v raziskovalne namene. Uvodna opomba 159 Splošne uredbe določa, da bi bilo treba obdelavo osebnih podatkov v znanstvenoraziskovalne namene razlagati široko, tako da vključuje tudi tehnološki razvoj, predstavitvene dejavnosti, temeljne raziskave, uporabne raziskave in zasebno financirane raziskave, pa tudi študije, izvedene v javnem interesu na področju javnega zdravja.

ZVOP-2 v prvem odstavku 68. člena uvaja dodatni pogoj glede dostopa do podatkov v raziskovalne namene, saj se ureditev iz 69. in 70. člena uporablja le za organizacije in posameznike, ki pri svojem delovanju uporabljajo etična načela in metodologijo s področja raziskovanja. Na izjemo glede obdelave osebnih podatkov v raziskovalne namene se tako lahko sklicujejo le organizacije (na primer univerze in inštituti) in posamezniki (na primer doktorski študenti), ki pri svojem delu sledijo uveljavljenim metodološkim in etičnim standardom znanstvenega raziskovanja, kar lahko glede na okoliščine konkretnega primera dokazujejo na različne načine, na primer s predložitvijo mnenja etične komisije, dokazilom o tem, da organizacijo zavezujejo določena zunanja ali notranja pravila na tem področju, s predložitvijo ustreznega protokola raziskave ali z zavezujočo enostransko izjavo. Vendar pa IP izpostavlja, da gre za izjemo glede dostopa do podatkov, zato jo je treba razlagati ozko.

V sedmem odstavku 69. člena ZVOP-2 je določeno, da se rezultati raziskave objavijo v anonimizirani obliki. Rezultati raziskave se lahko objavijo tudi v psevdonimizirani obliki, če objava podatkov v anonimizirani obliki iz tehničnih razlogov ali zaradi zasledovanja ciljev raziskave ni mogoča. Rezultati raziskave lahko vsebujejo tudi osebne podatke, če ta ali drug zakon to določa ali če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za objavo osebnih podatkov dal pisno privolitev ali če je za tako objavo v času po smrti posameznika dana pisna privolitev oseb v izključujočem vrstnem redu iz prvega stavka petega odstavka 9. člena tega zakona. Osebni podatki iz raziskave se ne smejo objaviti, če je to v nasprotju z interesom varovanja tajnosti ali zaupnosti uradnih postopkov ali če ti postopki še niso zaključeni.

IP poudarja, da lahko identifikacija posameznika v določenih primerih poteka tudi posredno, brez poznavanja imena ali priimka osebe, če obstajajo drugi podatki ali kombinacije podatkov, ki omogočajo prepoznavo določljive osebe (npr. poklic, kraj, specifični opis dogodka, citati ipd.). Takšni podatki se zato še vedno lahko štejejo za osebne podatke v smislu člena 4(1) Splošne uredbe.

Iz vašega zaprosila za mnenje sicer izhaja, da naj bi raziskavo vršili na anonimiziranih besedilih – torej na besedilih, ki bodo vsebovali podatke, ki ne omogočajo povezave z določenim ali določljivim posameznikom – posamezniki bodo torej nedoločljivi. Če to drži, bi to v konkretnem primeru pomenilo, da ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe. Posledično se pravila varstva osebnih podatkov pri takšni obdelavi ne bi uporabljala. V zvezi s tem IP poudarja, da je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali so podatki resnično anonimizirani v smislu uvodne opombe 26 Splošne uredbe [1]. Če bi se izkazalo, da obstaja možnost identifikacije posameznikov, tudi posredno, bi šlo za obdelavo osebnih podatkov, za katero se uporabljajo določbe Splošne uredbe in ZVOP-2. Če pa so osebni podatki ustrezno anonimizirani, se pravila o varstvu osebnih podatkov ne uporabljajo.

Zastavili ste sledeča vprašanja:

1.Po katerem zakonu in kako opredeliti »zaupne podatke« (za potrebe anonimizacije)?

Splošna uredba in ZVOP-2 termina »zaupni podatki« ne pozna in ga ne definira. IP tudi ni pristojen za tolmačenje določb Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, zato se do tega vprašanja ne more opredeljevati.

V zvezi z anonimizacijo osebnih podatkov pa IP na splošno pojasnjuje, da anonimizacija pomeni, da je določen podatek praktično nemogoče pripisati določenemu ali določljivemu posamezniku (glej uvodno opombo 26 Splošne uredbe). Med anonimizacijske metode in tehnike kot rezultati sodijo npr. povprečja, agregati, trendi in druge statistike, in metode, kot so dodajanje šumov, generalizacije in združevanja podatkov v razrede ter druge metode in tehnike, vsaka s svojimi prednostmi in slabostmi.

2.Ali je dovoljena uporaba besedil z anonimiziranimi zaupnimi podatki v znanstvenoraziskovalne namene in ali obstajajo omejitve?

Glede uporabe besedil z anonimiziranimi osebnimi podatki, glejte naša pojasnila zgoraj.

3.Ali je v znanstvenoraziskovalne namene dovoljena obdelava ustrezno anonimiziranih izvirnih besedil (ne prevodov) s strojnimi prevajalniki in umetno inteligenco (veliki jezikovni modeli), pod pogojem, da se uporabljajo različice, ki delujejo v lokalnem okolju in so skladne z GDPR?

Splošna uredba je tehnološko nevtralna, kar pomeni, da se uporablja ne glede na uporabljeno tehnologijo, če gre za obdelavo osebnih podatkov. Vsaka obdelava osebnih podatkov, ne glede na to, ali se podatki obdelujejo v okviru UI sistemov ali pa je za njihovo obdelavo uporablja kakšno drugo, manj sofisticirano orodje, mora izpolnjevati vse zahteve iz Splošne uredbe in ZVOP-2. In nasprotno: če sistem UI ne obdeluje osebnih podatkov, se določbe Splošne uredbe in ZVOP-2 ne uporabljajo.

Iz vašega zaprosila za mnenje izhaja, da naj bi raziskavo vršili na anonimiziranih besedilih – torej na besedilih, ki bodo vsebovali podatke, ki ne omogočajo povezave z določenim ali določljivim posameznikom – posamezniki bodo torej nedoločljivi. IP predlaga, da pred izvedbo raziskave presodite, ali obdelava resnično vključuje zgolj anonimizirane podatke. V kolikor to drži, bi to pomenilo, , da ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe. Posledično se pravila varstva osebnih podatkov pri takšni obdelavi ne bi uporabljala.

Na koncu pa IP znova opozarja, da poleg osebnih podatkov obstajajo tudi druge vrste podatkov, ki so lahko predmet posebnega varstva (na primer podatki, ki se varujejo zaradi poslovnih interesov, varnosti države ali njihove zaupne narave) in da morajo raziskovalci v skladu s predpisi zagotoviti tudi njihovo varstvo. Za presojo, ali posamezni podatki sodijo med takšne varovane podatke, IP ni pristojen, zato s tem v zvezi ne more podajati vsebinskih stališč. IP predlaga, da se za dodatna pojasnila o teh vprašanjih obrnete na pooblaščeno osebo za varstvo podatkov Vrhovnega sodišča in po potrebi na Ministrstvo za pravosodje.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

---

[1]Uvodna opomba 26 Splošne uredbe se glas: »Načela varstva podatkov bi se morala uporabljati za vse informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Osebne podatke, ki so bili psevdonimizirani in ki jih je mogoče z uporabo dodatnih informacij pripisati posamezniku, bi bilo treba obravnavati kot informacije o določljivem posamezniku. Pri ugotavljanju, ali je posameznik določljiv, bi bilo treba upoštevati vsa sredstva – kot je na primer izločitev –, za katera se razumno pričakuje, da jih bo upravljavec ali druga oseba uporabila za neposredno ali posredno identifikacijo posameznika. Da bi ugotovili, ali se za ta sredstva lahko razumno pričakuje, da bodo uporabljena za identifikacijo posameznika, bi bilo treba upoštevati vse objektivne dejavnike, kot so stroški identifikacije in čas, potreben zanjo, ter pri tem upoštevati razpoložljivo tehnologijo in tehnološki razvoj v času obdelave. Načel varstva podatkov zato ne bi smeli uporabljati za anonimizirane informacije, in sicer informacije, ki niso povezane z določenim ali določljivim posameznikom, ali osebne podatke, ki so bili anonimizirani na tak način, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni ali ni več določljiv. Ta uredba torej ne zadeva obdelave takšnih anonimiziranih informacij, vključno z informacijami v statistične ali raziskovalne namene.«