Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V konkretnem primeru tožeča stranka poleg tožbenega zahtevka na ugotovitev obstoja stvarne služnosti, vlaga tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, kar predstavlja obligacijskopravni zahtevek, za katerega se stvarna pristojnost sodišča določa po vrednosti spornega predmeta. Le ta v konkretnem primeru presega 20.000,00 EUR, zato je podana pristojnost okrožnega sodišča.
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
II. Stroški pritožbenega postopka se pridržijo za končno odločbo.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo pravdni postopek do pravnomočne rešitve denacionalizacijskega postopka Dn 517/1992, ki se vodi na nepravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani.
2. Zoper prvostopenjski sklep se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP) pritožuje tožena stranka. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja na izdano začasno odredbo o prepovedi razpolaganja s spornimi nepremičninami, ki je bila že izdana v denacionalizacijskem postopku in na podlagi katere so sporne nepremičnine postale last Slovenske razvojne družbe. Navedeno pomeni, da se bodo sporne nepremičnine po pravnomočnosti denacionalizacijskega postopka vračale v naravi, tožena stranka pa kot zavezanka za vrnitev s spornimi nepremičninami ne bo smela razpolagati. Zaradi izdane začasne odredbe pravnomočna odločitev o denacionalizacijskem premoženju ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v predmetni pravdi, narekuje pa zavrnitev tožbenih zahtevkov. Vztraja pri ugovoru stvarne pristojnosti, ker tožeča stranka poleg stvarnopravnega vlaga tudi obligacijski zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Zaradi vrednosti spora v višini 42.000,00 EUR je po mnenju pritožnika podana pristojnost okrožnega sodišča. 3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora nanjo ni podala.
4. Pritožba je utemeljena.
5. V skladu s 30. členom ZPP so okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR. Ne glede na vrednost spornega predmeta je podana izključna pristojnost okrajnih sodišč za sojenje v sporih o služnostih in realnih bremenih. Navedeno pa ne velja za primere, ko stranka uveljavlja obligacijskopravni zahtevek (npr. zahteva izstavitev listine, primerne za vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo) (1).
6. V konkretnem primeru tožeča stranka poleg tožbenega zahtevka na ugotovitev obstoja stvarne služnosti vlaga tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, kar predstavlja obligacijskopravni zahtevek, za katerega se stvarna pristojnost sodišča določa po vrednosti spornega predmeta. Ta v konkretnem primeru presega 20.000,00 EUR, zato je podana pristojnost okrožnega sodišča. Ker mora po določbi prvega odstavka 19. člena ZPP vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost, bi moralo sodišče prve stopnje najprej preveriti, ali je stvarno pristojno za oba tožbena zahtevka, šele nato pa bi lahko izdalo izpodbijani sklep o prekinitvi postopka. Ker tega ni storilo, postopek pa je prekinilo tudi za obligacijskopravni zahtevek, za katerega ni stvarno pristojno, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki 339. člena ZPP.
7. Zaradi zgoraj navedenega je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o svoji stvarni pristojnosti ter postopek ustrezno razdružiti. Šele nato bo lahko odločalo o prekinitvi postopka glede ugotovitve obstoja stvarne služnosti do pravnomočne rešitve denacionalizacijskega postopka.
8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).
(1) Primerjaj Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 195