Jedro

Če je obdolženec, do sedaj nekaznovan pred sodiščem in pred sodnikom za prekrške, povzročil prometno nesrečo zaradi bistvene prekoračitve hitrosti vožnje po mestni ulici (94,4 km/h), ga ni mogoče šteti za nevarnega voznika, ker je dokazan soprispevek mladoletne oškodovanke in njene matere k prometni nesreči, s premalo previdnim prečkanjem ceste. Zato izrek stranske kazni ni primeren.

Izrek

Pritožbi obdolženega P. K. se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji s p r e m e n i tako, da se stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila "B" kategorije v trajanju šest mesecev n e i z r e č e . V ostalem se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odstavku 325. člena Kazenskega zakonika. Izrečeni sta bili glavna kazen pogojna obsodba z določeno kaznijo 6 mesecev zapora in preizkusno dobo 3. let ter stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila "B" kategorije za dobo 6 mesecev. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo še stroški kazenskega postopka v znesku 100.865,00 SIT in povprečnina v znesku 40.000,00 SIT. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi odločbe o stranski kazni in zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Predlagal je razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo tako, da se stranska kazen ne izreče. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče druge stopnje ni ugotovilo nobene napake v dejanskem stanju, ki ga sicer zgolj s ponavljanjem zagovora v pritožbi ni mogoče izpodbiti. Na podlagi pravilne ocene vseh izvedenih dokazov in zagovora je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje na način, naveden v obtožbi. Zato pritožbenemu predlogu za razveljavitev izpodbijane sodbe ni bilo mogoče slediti. Pač pa je pritrditi pritožniku, da izrek stranske kazni ni potreben. Dosedanja neoporečnost, tako glede kaznivih dejanj, kakor tudi cestnoprometnih prekrškov, ne napotuje na zaključek, da je obdolženec nevaren voznik. Res je zaradi očitno prehitre vožnje po mestni ulici povzročil to prometno nezgodo,vendar ni mogoče mimo mnenja izvedenca cestnoprometne stroke, da bi mladoletna oškodovanka in njena mati lahko preprečili trčenje, če bi previdneje prečkali cesto. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi ugodilo in odločilo, da se stranska kazen, ki je v pritožbi napačno imenovana varnostni ukrep, ne izreče. Ostali pritožbeni razlogi niso obrazloženi. Zato se je sodišče druge stopnje glede bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona omejilo na obseg uradnega preizkusa, vendar takšnih kršitev ni zasledilo. Sodišče druge stopnje je ocenilo še primernost izrečene glavne kazenske sankcije. Mnenja je, da ta ustreza vsem ugotovljenim okoliščinam in je zato ni potrebno spremeniti v obdolženčevo korist. Zaradi delnega pritožbenega uspeha je odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka.