Jedro

Če tožba tudi po dopolnitvi ni toliko razumljiva, da bi jo bilo moč obravnavati, jo je potrebno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je prvo sodišče tožbo z dne 13.12.2010 zavrglo. Svojo odločitev je oprlo na 108. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ugotovilo je, da tožba tudi na podlagi dopolnitev ne predstavlja popolne vloge v smislu 180. člena ZPP.

Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija tožnik. Navaja, da prvo sodišče ni opravilo pregleda tožene stranke v skladu s prvim odstavkom 8. člena in četrtim odstavkom 12. člena Zakona o pranju denarja in financiranju terorizma, da ni pregledalo vseh listin v spisu P 36/2007, “iz kateri se vidi da ni omogočalo da tožeča stranka čim lažje zavaruje in uveljavi svojo pravico do plačila škode v 835,00 EUR ter pri tem ni skrbelo da tožena stranka plača sodne stroške v znesku 518,86 EUR in je omogočalo da izvršili postopek pod P I 149/2009”. V dokaz prilaga kopijo popravka tožbe z dne 18.1.2011. Pritožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora v skladu s 105. členom ZPP imeti vsaka vloga, torej morajo biti razumljive in morajo obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo.

Tožnik je v tožbi, vloženi 10.12.2010, katero je prvo sodišče prejelo 13.12.2010, zahteva, “da sodišče ugotovi, da je toženka prejela vsa izvršilna sredstva v znesku 518,86 EUR, da je prejela plačila v znesku 671,45 EUR, da ni plačala 835,00 EUR, da ni plačala takso za tožbo opr. št. P 66/2009 v znesku 31,00 EUR, da ni plačala premalo plačano takso v znesku 15,98 EUR, da ni sodnih stroškov v znesku 518,86 EUR, da je izterjala 516,86 EUR in sodno takso za ugovor pritožbo v znesku 40,00 EUR, da je prejela 671,45 EUR in sodno takso v znesku 40,00 EUR, da ni preverila mesta kjer se je zgodila nesreča in da ni upoštevala priče V. P..” V dokazne namene se je skliceval na spise I 149/2009, P 66/2009, P 36/2007 in PRuz 19/2008. Predlagal je, “da sodišče odloči, da toženka vrne vsa izvršilna sredstva v znesku 518,86 EUR in plača zamudne obresti za ves čas do povračila v celoti, da vrne vsa prejeta plačila v znesku 671,45 EUR, da plača škodo v znesku 835,00 EUR, da plača premalo plačano takso v znesku 15,98 EUR, da plača sodne stroške v znesku 518,86 EUR, da plača sodno takso v znesku 40,00 EUR, da plača globo v znesku 60,00 EUR za to, ker ni opravila pregleda tožeče stranke po prvem odstavku 8. člena in četrtega odstavka 12. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.” Po pozivu k popravi ter dopolnitvi tožbe z dejstvi, na katera se opira zahtevek, z dokazi, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, drugimi podatki, ki jih mora imeti vsaka vloga, ter navedbo vrednosti spornega predmeta ter določenega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, je tožnik navedel, “da zahteva od toženke plačilo 835,00 EUR za škodo in stranske terjatve v pravdni zadevi P 36/07, ker toženka ni opravila pregleda cestišča in vzdrževalnih del, na katerem se je zgodila poškodba vozila, da zavarovanec tožene stranke ni odstranil zmesi kamnin in zemlje neposredno kraj cestišča kot tudi ne popravil zaščitne mreže, da naslovljeno sodišče ni upoštevalo izpoved priče zavarovanca tožene stranke, ki je povedala, da vsaki drugi dan počisti padlo kamenje na cestišče in pri tem ni omogočilo, da tožeča stranka čim lažje zavaruje in uveljavi svojo pravico oziroma nasprotno, je omogočila, da tožena stranka uveljavi korist, ki jo ne gradi po zakonu, v škodo pravic tožeče stranke in javne koristi, da Višje sodišče v Celju v opr. št. Cp 488/2008 ni opravilo pregleda dela naslovljenega sodišča tožene stranke in njenega zavarovanca v skladu s prvim odstavkom 8. člena in četrtim odstavkom 12. člena Zakona o pranju denarja in financiranju terorizma.” Predlaga, da sodišče razsodi, “da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki znesek 835,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi od 3. 2. 2006 dalje do plačila (glej škodni zahtevek v opr. št. P 36/07), izvršbo v znesku 518,86 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi od 4. 2. 2010 dalje do plačila (glej izterjatev v sklepu I 149/2009), sodno takso v znesku 31,00 EUR z zamudnimi obrestmi, obračunanimi od 19. 3. 2010 dalje do plačila (glejte nalog v opr. št. P 66/2009), sodno takso v znesku 100,00 EUR z zamudnimi obrestmi, obračunanimi od 14. 1. 2010 dalje do plačila (glej plačilni nalog 0016 I 149/2009), sodno takso v znesku 40,00 EUR z zamudnimi obrestmi, obračunanimi od 24. 10. 2009 dalje do plačila (glej plačilni nalog 0016 I 149 z dne 9. 10. 2009) in razliko regresa po obračunu dolga v znesku 15,98 EUR z zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2010 dalje do plačila (glej zadevo P-RG-246/2010 – obvestilo).” Čeprav tožnik odločilnih dejstev, ugotovljenih v prvostopnem sklepu, s pritožbo niti ne izpodbija, velja pojasniti, da tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnikova vloga ni bila sposobna za obravnavo, saj ni bila razumljiva, ter je zato prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko jo je tožniku poslalo v dopolnitev. Stališče prvega sodišča, da tudi po dopolnitvi tožba ni toliko razumljiva, da bi bilo sploh moč ugotoviti, kaj tožnik zahteva od toženke (plačilo denarnega zneska ali morda opravo dejanja), na katera dejstva opira svoj zahtevek na plačilo denarnih zneskov, ter s katerimi dokazi naj se ta dejstva ugotavljajo, je pravilno. Zato je odločitev sodišča o zavrženju tožbe materialnopravno pravilna (četrti odstavek 108. člena ZPP).

Ker tako niso podani niti uveljavljani razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).