Jedro

Državljanstvo osebe, ki ni vpisana v evidenco o državljanstvu, se ugotavlja po predpisih, ki so veljali v času podržavljenja premoženja, to je po Zakonu o državljanstvu FLRJ (Ur.l. FLRJ, št. 54/46). Glede na določbe navedenega zakona ni mogoče šteti za jugoslovanskega državljana osebe, ki ni bila državljan predvojne Jugoslavije in tudi ni imela domovinske pripadnosti v eni izmed občin na ozemlju FLRJ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 298/99-9 z dne 14.3.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.8.1999. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Upravne enote M. z dne 10.12.1997, s katero je bilo ugotovljeno, da se K.C., roj. 2.9.1871 v B. v I., po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94) ni štela za jugoslovansko državljanko. V obrazložitvi sodbe se sodišče sklicuje na Zakon o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48 in 105/48). Ta je v 1. odstavku 35. člena določal, da veljajo za državljane FLRJ vse osebe, ki so bile na dan 28.8.1945 po veljavnih predpisih državljani FLRJ. Sklicuje se še na določbo, po kateri pridobijo državljanstvo FLRJ v smislu določb tega zakona vse osebe, ki imajo domovinsko pravico v občinah na ozemlju FLRJ. V postopku je bilo ugotovljeno, da se je K.C., rojena v B. v I., leta 1929 sicer preselila v M., da pa je tam prebivala kot italijanska državljanka, in je bila njena domovinska občina B., kar izhaja iz prijavno odjavne kartoteke Občine M., ki se je vodila do leta 1945, ter iz osebnega kartona imenovane. Glede na navedeno sodišče soglaša s presojo tožene stranke, da K.C. ni bila državljanka predvojne Jugoslavije, in zato tudi ni postala jugoslovanska državljanka na podlagi Zakona o državljanstvu FLRJ. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bo sodišče, če bo tožbo zavrnilo, negiralo pristojnost zaplembne komisije za izdajo odločbe o zaplembi premoženja, zaradi česar bo treba zaplembno odločbo razglasiti za nično, saj zakonitost te odločbe ni predmet tega postopka.

Pritožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Meni, da je odločitev napačna, ker je tožena stranka odločila o zadevi le na podlagi internih podatkov - podatkov iz uradne evidence, ne pa na podlagi navedbe tožnika, ki jo potrjuje odločba zaplembne komisije, iz katere izhaja, da je bila K.C. na dan izdaje zaplembne odločbe jugoslovanska državljanka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za ugotovitveno odločbo o državljanstvu osebe, ki ni vpisana v evidenco o državljanstvu, zaradi izpolnjevanja pogoja po 1. odstavku 9. člena Zakona o denacionalizaciji.

Državljanstvo je za opredelitev upravičenca do denacionalizacije pravno pomembno dejstvo, ki ga upravni organ ugotavlja po predpisih, veljavnih v času podržavljenja. Prvi zakon, ki je urejal državljanstvo povojne Jugoslavije je bil Zakon o državljanstvu Demokratske federativne Jugoslavije, kasneje Zakon o državljanstvu FLRJ, zato se nanj sodišče prve stopnje utemeljeno sklicuje. Po določbi 1. odstavka 35. člena navedenega zakona so se, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, štele za jugoslovanske državljane vse osebe, ki so bile na dan uveljavitve zakona, to je 28.8.1945, jugoslovanski državljani po veljavnih predpisih, to je po Zakonu o državljanstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev iz leta 1928. Po določbi 1. odstavka 37. člena istega zakona pa so pridobile jugoslovansko državljanstvo osebe, ki so imele domovinsko pripadnost v eni izmed občin na ozemlju FLRJ.

Glede na navedeno je za odločitev v tej zadevi pomembna ugotovitev ali je bila K.C. državljanka predvojne Jugoslavije in ali je imela domovinsko pripadnost v eni izmed občin v FLRJ. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, to pa izhaja tudi iz podatkov v predloženih upravnih spisih, da K.C. ni bila vpisana v državljansko knjigo v M., da je bila rojena v I. v B., in da je imela tudi, ko je prebivala v M., domovinsko pripadnost v B. Vse navedeno izhaja iz podatkov v uradnih evidencah. Ker iz navedenega dejanskega stanja ne izhaja, da je bila imenovana državljanka predvojne Jugoslavije in tudi ne, da je imela domovinsko pripadnost v eni izmed občin na ozemlju FLRJ, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da K.C. po navedenem zakonu ni šteti za jugoslovansko državljanko. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča za drugačen sklep o dejanskem stanju ne more biti podlaga zaplembna odločba, v kateri je navedeno, da je imenovana jugoslovanska državljanka. Ta odločba je dokaz o tem, komu in katero premoženje je bilo podržavljeno, ne more pa biti sama zase podlaga za zaključek, da je bila imenovana ob podržavljenju jugoslovanska državljanka.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.