Jedro

Ker tožeča stranka ne zatrjuje, da bi bila pravica predelave prenešena nanjo, zaradi kršitve te pravice ne more biti aktivno legimirana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi. Tožeča stranka je dolžna v 8 dneh povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 143.712,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.11.2000 do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije ter odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške. S tožbenim zahtevkom je tožeča stranka od tožene zahtevala, naj preneha uporabljati predelan računalniški program ISM, katerega lastnik je tožeča stranka ter plačilo civilne kazni v višini 5,000.000,00 SIT. Prvostopno sodišče je ocenilo, da delavci tožeče stranke niso avtorji izvirnega računalniškega programa ISM, s pogodbo o odstopu pravic in terjatev z dne 15.2.1997, sklenjeno med tožečo stranko in družbo P. d.o.o. (A 10), pa družba P. d.o.o. kot nosilec materialnih avtorskih pravic na spornem računalniškem programu na tožečo stranko ni prenesla nobenih materialnih avtorskih pravic, pač pa le obligacijske. Proti sodbi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odst. 338. čl. ZPP ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V odgovoru na pritožbo pa tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijane sodbe ter povračilo svojih stroškov pritožbenega postopka. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim naziranjem, da je družba PE d.o.o. (ki je bila na podlagi pogodbe, sklenjene meseca maja 1992 z družbo Partner d.o.o. (A 5) nosilec pravice distribuiranja spornega računalniškega programa ISM) na toženo stranko s pogodbo z dne 9.6.1992 (A 2) prenesla pravico reproduciranja. Vendar pa je pritožbeni očitek, da je prvostopno sodišče to razmerje drugače ocenilo, neutemeljen. V izpodbijani sodbi je na 4. strani jasno obrazloženo, da je družba PE d.o.o. na toženo stranko s pogodbo SW06/92 (A 2) prenesla zgolj pravico uporabe programske opreme za delo s podatkovnimi bazami v sistemu Mobitel, saj je bila na podlagi pogodbe z družbo P. d.o.o. (A 5) nosilec materialne avtorske pravice distribuiranja (pravice prenosa pravice uporabe teh programskih paketov). Ob tem je prvostopno sodišče tudi pravilno opozorilo na določilo 3. člena slednje pogodbe (A 5), iz katerega smiselno izhaja, da družba P. d.o.o. ostaja nosilec vseh ostalih materialnih avtorskih pravic na spornem računalniškem programu. Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožeča stranka aktivno legitimirana na podlagi pogodbe o odstopu pravic z dne 5.2.1997 (A 10), sklenjene med družbo P. d.o.o. in tožečo stranko. Res je, da iz 2. člena te pogodbe izhaja, da odstopnik (P. d.o.o.) prepušča prevzemniku (tožeči stranki) "ostale dogovorjene pravice iz pogodbe, sklenjene med družbo PE in tožečo stranko (A 2) in iz pogodbe o poslovnem sodelovanju Mobitel 1/93 z dne 7.12.1993 (B 7), vendar z nobeno od teh pogodb na tožečo stranko ni bila prenešena pravica predelave (prilagoditve, priredbe) spornega računalniškega sistema, ki bi skladno z določilom 72. čl. ZASP edina dajala tožeči stranki aktivno legitimacijo za predmetno tožbo. Po tem določilu pripadajo pravice, ki jih zakon priznava avtorju, drugemu imetniku avtorske pravice v tistem obsegu, v katerem so z zakonom ali s pravnim poslom prenešene nanj. V izpodbijani sodbi je opozorjeno na pravilo ločenih prenosov iz prvega odst. 76. čl. in iz drugega odst. 70. čl. ZASP. Po tem slednjem določilu lahko avtor s pogodbo ali drugim pravnim poslom prenese na druge osebe le posamične materialne avtorske pravice. Ker pa tožeča stranka ne zatrjuje, da bi bila ta materialna avtorska pravica (pravica predelave) prenešena nanjo, zaradi kršitve te pravice (33. čl. v zvezi s 113. čl. ZAZP) ona ne more biti aktivno legimirana. Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. čl. ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odst. 154. čl. v zvezi s prvim odst. 165. čl. ZPP. Od priznanih pritožbenih stroškov tožene stranke odpade 50.000,00 SIT na takso za odgovor na pritožbo, ostalo pa na nagrado za zastopanje. Odločitev o obrestih na te stroške temelji na določilu prvega odst. 277. čl. ZOR.