Jedro

Nujno sosporništvo je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba. V konkretnem primeru ne gre za takšen primer.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženki njene revizijske stroške v znesku 336 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je lastnik do ½ parc. št. 3903/2, k.o. .., ki je v mapni kopiji označena z rumeno barvo, kar je toženka dolžna priznati, dovoliti na svoje stroške geodetsko odmero in nato tožniku izstaviti na novo nastalo parcelo zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo vknjižil kot lastnik do ½, sicer jo bo nadomestila sodba, ter da je toženka lastnica do ½ parc. št. 3850/2, k.o. ..., kar je tožnik dolžan priznati in ji izstaviti zemljiškoknjižno listino, ki jo bo v nasprotnem nadomestila ta sodba.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je podana kršitev, določena v 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ima napadena sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se je ne more preizkusiti; razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni. Revident ponavlja tožbene navedbe in opiše razloge odločitev nižjih sodišč ter povzame svoje pritožbene razloge. Poudarja, da je nujno sosporništvo institut procesnega in ne materialnega prava. Sodišče druge stopnje je zagrešilo relativno procesno kršitev, ker sploh ni razumelo pritožbenih navedb. Revident je zmotno ugotovitev dejanskega stanja uveljavljal, ker ni tožil na ugotovitev deleža na skupni gradnji, ampak na odpravo napake oz. uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Enako absolutno kršitev je storilo tudi sodišče druge stopnje, ko navaja, da imata solastnika položaj nujnih sospornikov. Kaj je novo lastninsko stanje, višje sodišče ne pojasni. V sodbi P 326/98 je bilo ugotovljeno, da sta tožnik in njegova mati sporazumno zgradila na delu parc. št. 4701/1 k.o. ... oz. sedanji parceli št. 390/3 k.o. ... določene gradbene objekte poleg zadevne hiše. Vtoževana nepremičnina sploh ni bila predmet navedene pravde, poleg tega pa parc. št. 390/3 k.o. ... nikoli ni obstajala. Obstaja pa parc. št. 3903/3 k.o. ..., ki je v lasti toženke, na tej parceli pa se nahajajo sporazumno zgrajeni objekti po sodbi P 326/98. Sporna hiša se nahaja na delu parc. št. 3903/2 k.o. ... Citirana sodba na odprto zadevo nima nobenega vpliva. Tako se tudi instančne sodbe ne da preizkusiti. Zmotna uporaba materialnega prava je podana, ker instančna sodba ni pravilno uporabila določb o solastnini. Solastnik lahko razpolaga z deležem brez soglasja drugih solastnikov, zato ni razloga za nujno sosporništvo. Zahteva, da bi morala biti stranska intervenientka zajeta na pasivni strani je v nasprotju z načelom dispozitivnosti.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, ter poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (drugi odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Sodba sodišča druge stopnje namreč vsebuje zadostne razloge, ki omogočajo njen preizkus. Nadalje pa je treba pritrditi revizijskim navedbam, ki grajajo odločitev o nujnem sosporništvu. Nujno sosporništvo je (pod)vrsta enotnega sosporništva in je podano, kadar so upravičenci po materialnem pravu v takšni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba. Ali so solastniki nujni sosporniki ali ne, je odvisno od narave spornega materialnopravnega razmerja, torej od tega, ali s tožbenim zahtevkom uveljavljano upravičenje posega v tisti del pravnega razmerja med solastniki, ki je po svoji naravi skupno za vse solastnike, ali pa posega le v pravice posameznega solastnika. Izhodišče za to presojo so določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) o solastnini (ki pa so sicer vsebinsko enake določbam Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih – v nadaljevanju ZTLR). Solastninska pravica je pravica več oseb na nerazdeljeni stvari, če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (prvi odstavek 65. člena SPZ) – je razdeljena lastninska pravica na nerazdeljeni stvari; stvar sama ni razdeljena. Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (prvi odstavek 66. člena SPZ), razpolaga pa lahko le s svojo pravico (tretji odstavek 66. člena SPZ oziroma s svojim delom /deležem/, drugi odstavek 14. člena ZTLR), medtem ko razpolaganje s celotno stvarjo predstavlja posel, ki presega okvir rednega upravljanja, in je zato zanj potrebno soglasje vseh lastnikov (peti odstavek 67. člena SPZ). Način delitve stvari določijo solastniki sporazumno (prvi odstavek 70. člena SPZ), torej s pravnim poslom, če se ne morejo sporazumeti, pa odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku (drugi odstavek 70. člena SPZ). V skladu s temi materialnopravnimi izhodišči tudi sodna praksa solastnike šteje za nujne sospornike (le) tedaj, ko narava pravice, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbo, terja enotno obravnavo vseh solastnikov. Nujno sosporništvo tedaj predstavlja procesno nujnost in če tožnik s tožbo ne zajame vseh solastnikov, ni tožena prava stranka. To bo v primerih, ko tretji z zahtevkom posega v dosedanje deleže solastnikov, saj njihovi deleži vse do ugotovitve deleža tretjega ostajajo po velikosti nedoločeni; v primerih, ko se na zemljišču v solastnini ugotavlja obstoj stvarne služnosti (ta namreč lahko bremeni le služečo stvar kot celoto, ne pa posameznega solastninskega deleža) ipd. Nasprotno pa solastniki niso nujni sosporniki, kadar tretji sicer uveljavlja solastniški delež, a le na solastninskem deležu enega od solastnikov; tedaj v solastninsko pravico drugih ne posega in zato ni razlogov za nujno sosporništvo.(1) Ni dvoma tudi, da so solastniki vselej nujni sosporniki v postopku delitve solastne stvari. Tožnik zatrjuje, da sta z materjo E. D. na temelju darilne pogodbe z dne 20. 4. 1984 vsak do ½ solastnika konkretno opredeljenega dela parc. št. 3903/2 k.o. ... Dogovor o skupni gradnji se na to nepremičnino ne nanaša. V obravnavanem primeru zahteva ugotovitev, da je solastnik do ½ prej navedene nepremičnine in da je toženka postala lastnica do ½ nepremičnine parc. št. 3850/2 k.o. ... Vse navedeno kaže, da tožnik z uveljavljanim zahtevkom ne posega v solastninsko pravico drugih solastnikov nepremičnin, pač zadeva le njegov solastninski delež. Pritrditi je torej revidentu, da je materialnopravno stališče sodišč druge in prve stopnje o nujnem sosporništvu napačno. Kljub vsemu pa reviziji ni mogoče ugoditi zaradi nesklepčnosti tožbe. Tožnik namreč ugotovitvenega zahtevka glede nepremičnine parc. št. 3903/2 k.o. ... ne utemeljuje z originarno pridobitvijo lastninske pravice (s priposestvovanjem bi morda lahko uspel, vendar trditev o posesti in njenem trajanju ni; stranska intervenientka je nasprotno zatrjevala, da tožnik nikoli ni imel posesti, tožnik pa tudi na to ni odgovoril), za zahtevek, da je toženka postala solastnica nepremičnine parc. št. 3850/2 k.o. ... pa ni izkazal pravnega interesa. Zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi bila lahko mogoča vknjižba tožnikove solastninske pravice na delu nepremičnine parc. št. 3903/2 k.o. ..., bi glede na podane trditve o pravnoposlovni pridobitvi (so)lastninske pravice, moral uveljavljati zoper svojo pogodbenico in ne zoper toženko.

7. Odločitev o stroških postopka temelji na določilih prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Znesek 336 EUR predstavlja stroške, ki jih je imela toženka z zastopanjem pri vložitvi odgovora na revizijo, odmerjene skladno z odvetniško tarifo.

Op. št. (1): Tako npr. odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 416/2008 z dne 26. 11. 2009, II Ips 876/2009 z dne 20. 5. 2010 itd.