Jedro

Tožeča stranka je iz razloga zapustničine oporočne nesposobnosti zahtevala ugotovitev neveljavnosti izjave o preklicu oporoke, čeprav materialno pravo v tem primeru (jasno) predvideva postavitev zahtevka za razveljavitev izjave in za njegovo vložitev določa zastaralne roke.

Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti izjave o preklicu oporoke je treba zaradi njegove nesklepčnosti (neskladnosti z materialnopravno določbo 61. člena ZD) zavrniti.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Ugotovi se, da je izjava L. F., rojene 30. 11. 1912,..., o preklicu pisne oporoke, sestavljene s strani odvetnika A. Ž. in od 1. 3. 1989 hranjene na sodišču pod opr. št. S1 205/89, ki je bila dne 16. 2. 1994 podpisana na Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani, neveljavna in zato brez pravnega učinka.

2. Ugotovi se, da je veljavna pismena oporoka L. F. z dne 24. 2. 1989, podpisana s strani oporočiteljice ter oporočnih prič ..., s katero je L. F. za dedinje vsega svojega premoženja (za primer, da bi mož M. F. umrl pred njo) določila tožnice ..., ki dedujejo vsaka 1/3 njenega premoženja, toženci ... pa so veljavnost te oporoke dolžni priznati.“ Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 7.509,54 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka v tej pravdi iz razloga zapustničine oporočne nesposobnosti uveljavlja ugotovitev neveljavnosti preklica oporoke in ugotovitev veljavnosti oporoke. Prvostopenjsko sodišče je v ponovljenem sojenju tožbenemu zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da zapustnica v času preklica pisne oporoke zaradi starostne demence ni bila oporočno sposobna.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Pritrdilo je razlogom prvostopenjskega sodišča in presodilo, da tožba ni nesklepčna. Dejstvo, da je imela tožeča stranka možnost namesto ugotovitvenega (ugotovitev neveljavnosti izjave) postaviti oblikovalni zahtevek (razveljavitev izjave), lahko pomeni le nedopustnost tožbe, ne pa njene nesklepčnosti, ki je stvar pravilne uporabe materialnega prava. Navedeno lahko pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, in sicer prvega odstavka 181. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, česar pa pritožba ne uveljavlja.

Navedbe revidentke

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožena stranka vložila pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je tožba z ugotovitvenim zahtevkom nesklepčna, saj tožeča stranka uveljavlja izpodbojni razlog. Določilo 61. člena Zakona o dedovanju (ZD) in pravna teorija sta glede uveljavljanja izpodbojnosti jasna. Razlogi pritožbenega sodišča so v tem delu kontradiktorni, čeprav sodišče pravilno ugotavlja, da ugotovitveni zahtevek ni dopusten, če ima stranka na voljo oblikovalnega. Tožena stranka je v pritožbi obširno navajala, da je tožbeni zahtevek napačno oblikovan, v nadaljevanju revizije zatrjuje kršitev pravil o dokazovanju z izvedenci, „protispisnost“ v zvezi z dokazno oceno zapustničine zdravstvene dokumentacije in napačno dokazno oceno. Opozarja na nekatera dejstva, ki naj bi jih nižji sodišči spregledali.

Odgovor nasprotne stranke

4. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo navaja, da je njen tožbeni zahtevek sklepčen, pravilno oblikovan in utemeljen, saj pojem neveljavnosti vsebuje pojma ničnosti in izpodbojnosti. Opozarja, da ima zaradi napotitvenega sklepa, ki ga je izdalo zapuščinsko sodišče, pravni interes za postavitev ugotovitvenega tožbenega zahtevka. Soglaša z razlogi nižjih sodišč in predlaga zavrnitev neutemeljene revizije.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen ZPP).

6. Revizija je utemeljena.

7. Po določbi 61. člena ZD lahko zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje tisti, ki ima pravni interes, zahteva razveljavitev oporoke (oziroma akta, s katerim je zapustnik morebiti izrazil poslednjo voljo). Navedeno lahko stori v roku enega leta od dneva, ko je izvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdlje v desetih letih (proti nepošteni osebi v dvajsetih letih) od razglasitve oporoke. Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.

8. Tožeča stranka je iz razloga zapustničine oporočne nesposobnosti zahtevala ugotovitev neveljavnosti izjave o preklicu oporoke, čeprav materialno pravo (61. člen ZD vsebuje materialnopravne, in ne procesne določbe) v tem primeru (jasno) predvideva postavitev zahtevka za razveljavitev takšne izjave in za njegovo vložitev določa zastaralne roke. Zato je po presoji revizijskega sodišča utemeljen revizijski očitek o nesklepčnosti tožbenega zahtevka.

9. Po oceni revizijskega sodišča je treba sklepčnost razlikovati od vprašanja procesne pravilnosti ugotovitvenega tožbenega zahtevka v smislu drugega odstavka 181. člena ZPP in z njo povezanega vprašanja obstoja pravnega interesa, ki je podan že zaradi (sicer napačnega) napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča, zato ga tožeči stranki ni bilo treba posebej izkazati.(1) Upoštevaje navedbe tožeče stranke, pa velja poudariti, da je ona tista, ki ne glede na (napačno) vsebino napotitvenega sklepa nosi skrb za vložitev in pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka.(2)

10. Tožbeni zahtevek je zahtevek po pravnem varstvu določene vsebine, ki temelji na materialnopravnem upravičenju. V primeru oblikovalne tožbe je treba materialnopravno oblikovalno upravičenje uveljavljati z ustreznim zahtevkom po ustanovitvi, prenehanju ali preoblikovanju določenega pravnega razmerja.(3) Sodišče mora namreč pri odločanju ostati v mejah postavljenega tožbenega zahtevka, čeprav je tožeča stranka po materialnem pravu upravičena do česa več (izjema je manj) ali česa drugega, in stranki ne sme predlagati spremembe (nesklepčnega) tožbenega zahtevka.(4) Sodišče tožeči stranki lahko nekaj prisodi, če sta izpolnjena dva pogoja: 1.) stranka mora biti po materialnem pravu do tega upravičena in 2.) to mora zahtevati z ustreznim tožbenim zahtevkom.(5) V zvezi s tem sicer drži pripomba tožeče stranke, da pojem neveljavnosti vključuje pojma ničnosti in izpodbojnosti, vendar navedeno ne vpliva na njeno zavezo, da za vsako izmed obeh oblik neveljavnosti izbere predpisan način njenega uveljavljanja(6) oziroma da postavi zahtevek po pravnem varstvu določene (konkretne) vsebine.

11. Nekonsistentnost sodne prakse, ki je v preteklosti v primerljivih procesnih položajih (sicer ob odsotnosti izrecnega ugovora o nesklepčnosti) dopuščala tudi ugotovitvene tožbene zahtevke, ne more omajati pravilnosti gornjih stališč, ki imajo oporo v jasni zakonski določbi in pravni teoriji.

12. Zmotna uporaba materialnega prava je narekovala spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka zaradi njegove nesklepčnosti (prvi odstavek 380. člena ZPP).

13. Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo o stroških vsega postopka. S to odločbo so tako po 155. členu ZPP (upoštevaje le stroške, ki so bili potrebni za pravdo, odmerjene po Odvetniški tarifi) toženi stranki priznani stroški (prvega in ponovljenega) prvostopenjskega (600 točk za odgovor na tožbo, 450 točk za prvo pripravljalno vlogo in 2 krat 300 točk za ostali pripravljalni vlogi, 600 točk za zastopanje na prvem naroku in 5 krat 300 točk za zastopanje na ostalih narokih za glavno obravnavo ter 15 krat 50 točk urnine, 2 krat 50 točk za končno poročilo stranki, 83,45 EUR takse za odgovor na tožbo, 575,86 EUR in 155,90 EUR (polovica) odmerjenih stroškov za delo dveh izvedencev, z upoštevanjem 2 % materialnih stroškov, 20 % DDV-ja in 80 % povišanja za zastopanje več oseb), pritožbenega (750 točk za pritožbo, 50 točk za končno poročilo in 333,83 EUR takse za pritožbo, z upoštevanjem 2 % materialnih stroškov, 20 % DDV-ja in 80 % povišanja za zastopanje več oseb) in revizijskega postopka (900 točk za revizijo in 519,00 EUR takse za revizijo, z upoštevanjem 2 % materialnih stroškov, 20 % DDV-ja in 80 % povišanja za zastopanje več oseb), ki so naloženi v plačilo tožeči stranki (prvi odstavek 154. člena).

Op. št. (1): Glej dr. Ana Božič Penko: Napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, Pravosodni bilten 2/03, str. 93 in nasl., Op. št. (2): Ibidem.

Op. št. (3): Glej dr. Lojze Ude: Civilno Procesno pravo, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2002, str. 207 in nasl..

Op. št. (4): Glej Galič v Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. in 2. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2005 in 2006, komentar k 2., 12., 181 in 285. členu ZPP.

Op. št. (5): Ibidem.

Op. št. (6): Ibidem.