Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
1. 6. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marjana Šnajderja iz Ljubljane na seji dne 1. junija 2005
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 376. člena in drugega odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04) se zavrže.
Pobudnik vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 376. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, in drugega odstavka 378. člena OZ, po katerem znaša obrestna mera zamudnih obresti 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače. Meni, da zakon ni jasen glede vprašanja teka zakonskih zamudnih obresti in glede vprašanja obrestne mere zamudnih obresti nepristne valutne terjatve, kar naj bi bilo v nasprotju z 2. členom Ustave.
Pobudnik navaja, da je 5. 2. 2003 sklenil posojilno pogodbo, s katero je kot posojilodajalec odobril posojilo v znesku 10.000 SIT oziroma 43,27 EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan sklenitve posojilne pogodbe, posojilojemalka pa se je zavezala do 8. 2. 2003 vrniti posojilo v znesku 43,27 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. V aneksu k posojilni pogodbi z dne 27. 11. 2003 sta pogodbeni stranki ugotovili, da je posojilodajalec posojilojemalki že 11. 1. 2003 izročil tudi znesek 5.000 SIT, ki naj bi ga bila dolžna vrniti hkrati z zgoraj navedenim posojilom, za nazaj pa sta se dogovorili tudi za plačilo pogodbenih obresti. Navaja, da posojilojemalka posojila ni vrnila.
Po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži pobudo vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje s sklicevanjem na sklenjeno posojilno pogodbo, s katero je odobril posojilo, ki ga posojilojemalka ni vrnila. Ne pojasni pa, kako bi morebitna ugoditev njegovi pobudi, v kateri na splošno izpostavlja problematiko teka zamudnih obresti in njihove višine pri terjatvah v tuji valuti, izboljšala njegov pravni položaj. Predvsem pobudnik ne navaja, da bi v njegovi zadevi že odločalo pristojno sodišče in zanj sporne določbe razlagalo njemu v škodo. Zato ni izkazal, da tega, kar s posebno pobudo predlaga Ustavnemu sodišču, ne bi mogel doseči že v rednem sodnem postopku pred pristojnim sodiščem. Zgolj načelno nestrinjanje z zakonsko ureditvijo pa za utemeljevanje pravnega interesa ne zadostuje, zato je bilo treba pobudo zavreči.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj