Jedro

Takoj ko v sporu majhne vrednosti stranki (ali ena od strank) pravočasno predlaga izvedbo naroka, mora sodišče prve stopnje narok izvesti, čeprav bi šlo za procesno situacijo, ko bi o sporni zadevi bilo mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov. Sodišče prve stopnje bi moralo glede na jasen in konkreten predlog tožene stranke, da zahteva izvedbo naroka v sporni zadevi, narok razpisati in ga opraviti in šele po opravljenem naroku bi smelo izdati ustrezno sodno odločbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo II Pg 464/2015 z dne 20. 10. 2105 izreklo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 117155/2014 z dne 9. 9. 2014, se vzdrži v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo zneska 2.803,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 348,92 EUR od 16. 9. 2013 dalje do plačila, od zneska 348,92 EUR od 16. 10. 2013 dalje do plačila, od zneska 348,92 EUR od 16. 11. 2013 dalje do plačila, od zneska 348,92 EUR od 16. 12. 2013 dalje do plačila, od zneska 348,92 EUR od 16. 1. 2014 dalje do plačila, od zneska 361,12 EUR od 14. 2. 2014 dalje do plačila, od zneska 348,92 EUR od 6. 3. 2014 dalje do plačila, od zneska 348,92 EUR od 2. 4. 2014 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2014 dalje, vse v 8 dneh. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 8 dneh plačati 346,08 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.”

2. Zoper to sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba navaja, da je tožena stranka za svoje trditve kot dokaz predložila tudi zaslišanje strank, ki pa ga je sodišče prve stopnje zavrnilo. Ob predlaganih dokazih je tožena stranka navedla tudi kaj naj se z njimi dokazuje in je bila zato zelo presenečena, ko je sodišče te dokaze zavrnilo, iz razloga ker je bila njihova izvedba nepotrebna. O zavrnitvi dokaza je tožena stranka izvedela šele s prejemom izpodbijane sodbe, zato sodišča na kršitev prej ni mogla opozoriti.

4. Pritožba izpostavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo, ne da da bi opravilo narok. V 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pojasnjuje, da je v sporu odločilo brez razpisa naroka za glavno obravnavo, saj je bilo (po mnenju sodišča) mogoče v konkretnem sporu odločiti brez razpisa naroka, vendar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je tožena stranka v drugi pripravljalni vlogi predlagala izvedbo naroka. S tem pa je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero tožena stranka ni moglo opozoriti pred to pritožbo, saj je za takšno odločitev sodišča izvedela šele s prejemom izpodbijane sodbe. Sodišče je napačno zaključilo, da dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. V skladu s 454.členom ZPP bi zato sodišče moralo razpisati narok, že iz razloga ker je stranka izvedbo naroka izrecno predlagala. V primeru, da je sodišče prve stopnje zahtevo po izvedbi naroka tožene stranke zavrnilo kot nepotrebno, bi moralo to tudi obrazložiti, hkrati pa bi moralo odločiti tudi o vseh predlaganih dokazih. S tem, ko sodišče ni izvedlo naroka in predlaganih dokazov z zaslišanjem predlaganih prič in stranke, je sodišče kršilo določila zakona o pravdnem postopku. Z ne izvedbo naroka sodišče toženi stranki ni dopustilo možnosti dokazovati nasprotnega, saj je, po mnenju tožene stranke, štelo zahtevek tožeče stranke že za dokazanega.

5. Tožena stranka priglaša stroške pritožbe.

6. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem gospodarskem sporu za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in to pritožbeno ni sporno. Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

9. Navedeni razlogi po prvem odstavku 458. člena ZPP so tudi razlogi, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje v delu, kolikor jo izpodbija pritožba (prvi odstavek 350. člena ZPP).

10. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je izdalo odločbo o sporu brez razpisa naroka, saj je po prejemu pripravljalnih vlog pravdnih strank ugotovilo, da dejansko stanje ni sporno in da tudi ni drugih ovir za izdajo odločbe, po vloženi napovedi pritožbe tožene stranke pa v skladu s 324. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izdaja še pisno obrazložitev.

11. Prav ima pritožba, da je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je tožena stranka v svoji vlogi z dne 1. 10. 2015, ki jo je sodišče prve stopnje štelo kot dopustno, saj je v izpodbijani sodbi v 4. točki povzelo navedbe tožene stranke iz te vloge in izrecno navedlo, da gre za dopustne navedbe, predlagala, da sodišče opravi narok (5. točka vloge - hrbtna stran listne številke 54 spisa).

12. Takoj ko v sporu majhne vrednosti stranki (ali ena od strank) pravočasno predlaga izvedbo naroka, mora sodišče prve stopnje narok izvesti, čeprav bi šlo za procesno situacijo, ko bi o sporni zadevi bilo mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov.

13. Določba 454. člena ZPP glasi: “1) Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. 2) Na način iz prejšnjega odstavka sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala. [..]”.

14. Sodišče prve stopnje bi moralo glede na jasen in konkreten predlog tožene stranke, da zahteva izvedbo naroka v sporni zadevi, narok razpisati in ga opraviti in šele po opravljenem naroku bi smelo izdati ustrezno sodno odločbo.

15. Ker pa sodišče prve stopnje naroka ni razpisalo, čeprav bi ga moralo, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

16. Pritožbi je bilo ugoditi že iz tega pritožbenega razloga, zato se pritožbenemu sodišču glede drugih pritožbeni navedb ni bilo potrebno opredeliti.

17. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo iz prej navedenega pritožbenega razloga in izpodbijano sodbo razveljavilo (354. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 458. člena ZPP) in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, ker o zadevi ne more odločiti samo, saj je sodišče prve stopnje tisto, ki mora opraviti narok za glavno obravnavo. Odločitvi glede glavne stvari sledi odločitev glede stroškov postopka.

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

19. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti bistveno kršitev določb pravdnega postopka in nato glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabiti materialno pravo.