Jedro

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu presodilo, da mnenje Inštituta za sodno medicino ne predstavlja nedovoljenega dokaza in ga temu posledično iz spisa na predlog obrambe ni izločilo. Skladno z določbo drugega odstavka 435. člena ZKP pritožba zoper izpodbijani sklep glede na tako odločitev ni dovoljena.

Izrek

Pritožbi se zavržeta kot nedovoljeni.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Velenju je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog zagovornice obdolženega A. P. za izločitev dokaza - izvedenskega mnenja Inštituta za sodno medicino z dne 18. 2. 2019. 2. Zoper sklep se pritožujeta obdolženec in zagovornica. Obdolženec ob smiselni uveljavitvi pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja predlaga, da se zahtevi za izločitev izvedenskega mnenja Inštituta za sodno medicino ugodi.

Zagovornica se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve 22., 35., 36. in 39. člena Ustave RS. Predlaga naj sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi zahtevi za izločitev izvedenskega mnenja Inštituta za sodno medicino z dne 18. 2. 2019. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno razpravljanje in odločanje.

3. Pritožbi nista dovoljeni.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb in ob upoštevanju podatkov spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožbi nista dovoljeni.

5. V skrajšanem postopku (postopku pred okrajnim sodiščem) je izločitev nedovoljenih dokazov (drugi odstavek 18. člena ZKP) urejena v določbi drugega odstavka 435. člena ZKP. Izločitev dokazov je možna ob uradnem preizkusu obtožnega predloga, preden sodnik odredi vročitev obtožnega predloga obdolžencu. Po določbi drugega odstavka 435. člena ZKP v primeru, če sodnik sam ali na predlog strank ugotovi, da so v spisih zapisniki ali obvestila iz 83. člena ZKP, izda sklep o njihovi izločitvi, o pritožbi zoper tak sklep pa odloča sodišča druge stopnje, ki sme glede na vsebino izločenega dokaza odrediti, da se glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom. Iz take zakonske ureditve sledi, da je pritožba dovoljena le, če sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog strank izloči nedovoljene dokaze, ni pa dovoljena, če predlog stranke za izločitev dokazov zavrne.

6. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu presodilo, da mnenje Inštituta za sodno medicino ne predstavlja nedovoljenega dokaza in ga temu posledično iz spisa na predlog obrambe ni izločilo. Skladno z določbo drugega odstavka 435. člena ZKP pritožba zoper izpodbijani sklep glede na tako odločitev ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v zapisanem pouku o pravici do pritožbe namesto pravilnega pouka, da pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, navedlo, da je zoper sklep pritožba dovoljena. Ta napačni pravni pouk pa ne ustvarja pravice do pritožbe v primeru kot je obravnavani, torej, ko po zakonu pritožba ni dovoljena.

7. Ker glede na določbo drugega odstavka 435. člena ZKP pritožbi obdolženca in zagovornice zoper prvostopenjski sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev dokazov, ni dovoljena, je sodišče druge stopnje skladno z določbo 390. člena ZKP temu posledično pritožbi zavrglo kot nedovoljeni.

8. Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.