Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, na kakšen način mora stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja konkretizirati trditve glede smradu in hrupa.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Na kakšen način mora stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja konkretizirati trditve glede smradu in hrupa?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Radovljica, št. 351-319/2016-56 z dne 15. 11. 2017, s katero je ta v obnovljenem postopku odločila, da gradbeno dovoljenje z dne 4. 7. 2016, izdano tam navedenemu investitorju za novogradnjo dveh hlevov za govedo, na tam navedenih zemljiščih, ostane v veljavi. Odločitev organa temelji na ugotovitvi, da je gradnja skladna s pogoji izvedbenega akta, kar izhaja iz strokovnih ocen, ki so vključene v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, tožnik pa ni, kot mu to nalaga 65. člen Zakona o graditvi objektov,1 izkazal nasprotnega. Predlagal je sicer dokaze, vendar strokovnih mnenj izvedencev, ki bi izkazovali nasprotno od že pridobljenih strokovnih ocen, ki so del projektne dokumentacije, ni predložil. 2. Tudi odločitev Upravnega sodišča temelji na ugotovitvi, da tožnik s posplošenim sklicevanjem na povečanje smradu, hrupa in golazni ni izkazal kršitev v prostorskem aktu konkretiziranih dopustnih vplivov novogradnje na okolje. Sodišče prve stopnje je poudarilo, da je funkcija dokaznega postopka v potrditvi ali ovrženju trditve o obstoju določenega dejstva, zato rezultati dokaznega postopka ne morejo nadomestiti trditvenega bremena strank. Navedlo je, da šele če iz zatrjevanih dejstev izhaja uveljavljana pravna posledica, je upravni organ oziroma sodišče dolžno izvesti dokaze, predlagane v zvezi z njimi. Tožnik pa ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajala neskladnost projekta s prostorskim aktom, in ni predložil dokaza, ki bi omogočil konkretizacijo in s tem vsebinsko obravnavanje spornih vprašanj, ki so sicer podrobno obdelana v projektni dokumentaciji.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, na kakšen način je treba konkretizirati navedbe glede smradu in hrupa v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, da zahtevana raven trditvenega bremena ne bo nesorazmerno in prekomerno obremenila stranskih udeležencev v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja. O tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo in je obenem pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, saj se bo lahko pojavilo še v drugih sporih.

6. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Ta določa, da mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze.